Kosovel postaja svetovni pesnik

Letošnje jubilejne pesniško prevajalske delavnice se udeležuje ducat prevajalcev iz šestih držav. S pobudo, rojeno v Sloveniji, se je v tem času poznavanje slovenskih umetnikov pisane besede in naše kulture v tujini izboljšalo, z odprtostjo do tujih avtorjev se popravlja tudi naše védenje o drugih narodih.

ŠKOCJAN> Akterji enotedenske delavnice, poimenovane po Kosovelovi neizdani zbirki Zlati čoln, so bili tudi letos, poleg vzajemnega prevajanja, pozorni na enako pomembno vzpostavljanje osebnih stikov. “Ker se je v teh letih tu zvrstilo skoraj 140 prevajalcev - večina jih je doma zlasti iz zahodnoevropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika -, pa je pomembno tudi dejstvo, da smo doslej imeli goste tudi iz ZDA, Avstralije in Indije. Letos se nam je prvič pridružila tudi prevajalka z Japonske in tako smo že postali globalni,” je povedal Iztok Osojnik, soustanovitelj in vodja delavnice. Ob njej je z ekipo sodelavcev mednarodne stike v teh letih razširil še na soorganiziranje festivalov, konferenc, simpozijev, seminarjev, branj, turnej in srečanj po Evropi in širše. “Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji in ZDA je letos sledila njegova nova monografija v poljskem jeziku, ki je skoraj že razprodana. Ker beroči svet Kosovela, kljub 100 letnemu odmiku od časa, ki ga je živel, še vedno dojema kot aktualnega - v recenzijah ga eksperti postavljajo ob bok Rimbaudu, Joycu, Rilkeju, Ungarettiju in Hemingwayu - smo si zadali, da pospešeno nadoknadimo zamujeno,” je poudaril Osojnik in napovedal prevajanje Kosovelovih del tudi v druge jezike - od češčine in slovaščine, do že aktualne ruščine, japonščine in hrvaščine. “V veliki meri bo to izvedljivo zaradi stikov, vzpostavljenih najprej na naši delavnici v Škocjanu, ki pa se v naslednjih letih, skoraj po pravilu, z ohranjanjem tesnih delovnih povezav, še poglabljajo in širijo z dodajanjem novih členov - prevajalcev in založnikov - v mrežo. Kot smo obveščeni, se te med drugimi narodi pletejo tudi mimo nas, tako da smo očitno posejali dobro seme,” je še dodal Osojnik, ki ob trenutno paradnemu Kosovelu ne pozablja tudi na mednarodno uveljavljanje novega vala slovenskih klasikov, kot sta Strniša in Detela.

Delavnica, prva leta organizirana v Lipici, poteka zadnjih sedem let v Škocjanu. “Ne le, da smo bili dobro sprejeti med domačini, ob bližnjem ponoru reke v podzemlje so tu očitno na delu tudi energije, ki na prevajalce dobro delujejo, kot mi priznavajo,” je Osojnik povzel delovne razmere. Tega mnenja je tudi Takako Arai iz Japonske. Podobno kot ostali prevajalci, ki so v veliki meri tudi sami pesniki, si je s prevajanjem v lastni jezik pomagala s pomočjo vmesnih prevodov v tretji jezik - ta je največkrat angleščina. “Medtem, ko velja evropska kultura, v primerjavi z ameriško, na Japonskem za bolj sofisticirano, pa o Sloveniji vemo še zelo malo. Od vaših piscev poznamo do neke mere Prešerna, znan je tudi Žižek, ostali pa so skoraj neznani,” je povedala Arai, ki je univerzitetna predavateljica.

Irec Paddy Bushe pozna Slovenijo nekoliko bolje. “Ustvarjam v irščini in angleščini. Prva je žal že ogrožena, saj jo uporablja premalo, zlasti mladih. Ob tukajšnjem resnem in sproščenem delu sem naredil prevode v irščino iz japonščine, hrvaščine, slovaščine in slovenščine. Doma bodo objavljeni v literarnih revijah, kjer je bilo v zadnjih letih objavljenih kar nekaj prevodov slovenskih pesnikov,” je opisal plodove dela enega tedna.

Kot je že ustaljena praksa, so udeleženci Zlatega čolna svoje delo predstavili na dveh literarnih branjih: v četrtek v Škocjanu, včeraj pa še v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani ter na spletni strani www.ia-zlaticoln.org.

BOGDAN MACAROL

---