Komedija pod sivim nebom
V Gorici in okolici snemajo celovečerni film Zoran, il mio nipote scemo (Zoran, moj nečak idiot) režiserjaMattea Oleotta. Koproducent Jan Cvitkovič pravi, da film ne bo le dober in simpatičen, ampak tudi uspešen.
Filmsko ekipo z režiserjem Matteom Oleottom (peti z desne) je na včerajšnji novinarski konferenci na goriški občini pozdravil tudi goriški župan Ettore Romoli Foto: Klavdija Figelj
GORICA> Zoran, il mio nipote scemo (Zoran, moj nečak idiot) je celovečerni prvenec goriškega režiserja Mattea Oleotta (1977), žanrsko gre za “popularno komedijo pod sivim nebom,” kot se je slikovito izrazil režiser. Sivo nebo naj bi navdihnil severnoevropski film. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, je projekt, ki je po mnenju ekipe lep primer sodelovanja med Italijo in Slovenijo, nastajal zadnja štiri leta. Na lokacijah v Gorici in okolici, tudi na slovenski strani (Bukovica, Bife Biškut) so začeli snemati septembra lani, nadaljevali aprila in oktobra letos, novembra pa bodo s snemanjem končali. Film naj bi bil pripravljen aprila 2013, kdaj ga bomo videli v kinematografih pa zaenkrat še ne vedo.
Matteo Oleotto: “Čeprav Rok Prašnikar, ki igra nečaka Zorana, ne zna italijansko in Giuseppe Battiston, ki igra njegovega strica, ne zna slovensko, sta se ujela in ustvarila pravo igralsko čarovnijo.”
Glavni igralec Giuseppe Battiston, ki ima za seboj kar dolgo igralsko kilometrino, je včeraj dejal, da je zanj vsak film novo spoznanje, o konkretnem filmu pa, da je prava babilonska zmešnjava, saj se govori slovensko, italijansko, fotograf je Španec, v ekipi pa imajo tudi tudi Švicarja, Argentinca, Bosanca, a kljub temu, ali prav zaradi tega, je atmosfera prijetna. “To je Evropa v malem,” je nad ekipo in delavno vnemo navdušen tudi igralec Teco Celio, ki ga poznamo iz filma Habemus papam. Stefanio, glavno žensko vlogo, je oblikovala Marjuta Slamič, članica novogoriškega gledališkega ansambla, ki je izpostavila pomen govorice, značilne za goriški prostor.
Zorana, tega nečaka idiota, so, kot je povedal režiser Matteo Oleotto, izbirali med 450 prijavljenimi na avdicijo. Izbrali so Roka Prašnikarja iz Maribora, sicer dijaka novogoriške dramsko gledališke gimnazije, povsem brez filmskih igralskih izkušenj (če ne štejemo statiranja v Črnih Bratih). “Da lahko delam s tako izkušenimi igralci, ki mi tudi veliko svetujejo, je zame privilegij,” pravi Rok, nad katerim je režiser navdušen tudi med snemanjem. V filmu igrajo še Ivo Barišič, Jan Cvitkovič, Mirela Kovačevič, Peter Musevski ter Doina Kommissarov, Riccardo Maranzana, Rossana Mortara in Ariella Reggio. V filmski ekipi pa sta tudi novogoriška scenografa Vasja Kokelj, podpisan pod scenografijo v filmih Jana Cvitkoviča, in Anton Spazzapan.
Producent filma je Igor Prinčič iz goriške Transmedije, koproducenta pa Jan Cvitkovič in Miha Černec iz Staregare. “Enkrat smo s to producentsko ekipo, ki jo sestavljajo Igor Prinčič, Paolo Vidali iz Regionalnega sklada za avdiovizualne medije FVG in Federico Poilucci iz Film comission FVG, že sodelovali in skupaj naredili odličen film Archeo, zato verjamem, da bo tudi ta projekt dobro izpeljan. Ko sem videl Mattea pri delu, sem takoj videl, da zna delati svoje delo, zato menim, da bo film dober in simpatičen, a tudi uspešen,” je včeraj dejal Jan Cvitkovič.
O dobrem sodelovanju med Transmedio in Starogaro, katerega rezultat sta filma To je zemlja, brat moj (2008) in Archeo (2009) je spregovoril tudi Miha Černec. Poleg omenjenih so film podprli še Slovenski filmski center, Viba film, RTV Slovenija ter italijansko ministrstvo za kulturo in dežela Furlanija Julijska krajina.
KLAVDIJA FIGELJ