Kobal in Möderndorfer o (ne)moči umetnosti

Treba se je upirati silam, ki iz človeka želijo napraviti pohlevno bitje brez lastnih stališč, soglašata satirik in gledališki režiser Boris Kobal (v sredini) in njegov kolega, tako režiser kakor književnik Vinko Möderndorfer, ki ju je v četrtek na sedežu koprske Skupnosti Italijanov “Santorio Santorio” v ciklu pogovorov TI SI gostila Vesna Mikolič.

KOPER > Gosta se razhajata v oceni, kolikšna je moč gledališča: Kobal ocenjuje, da je gledališče izgubilo bitko s hitrejšimi sodobnimi telekomunikacijami, Möderndorfer pa še verjame, da umetnost lahko spreminja svet: “Vem, da je to naivno, a mislim, da je treba biti naiven, da je treba verjeti. Jasno, iz gledališke dvorane ne boš šel kar takoj pred parlament, čeprav se je v zgodovini dogajalo tudi to. Ogledal sem si nekaj odličnih predstav, ki so me spremenile, ki so spremenile moj odnos do marsičesa. Če umetnost lahko spremeni posameznika, potem ne vem, zakaj več takih posameznikov skupaj ne bi spremenilo sveta.” Žal pa večina slovenskih gledaliških uprav na repertoar nerada uvršča družbenokritične predstave, soglašata režiserja. Kobal opaža, da se tudi sodobni stand-up komiki ogibajo politiki, kakor bi ne živeli tu in zdaj. Obsežnejši povzetek zanimivega dvournega pogovora bomo objavili v prihodnji petkovi prilogi 7. val, ki bo zaradi prvomajskega praznovanja izšla šele 9. maja. AG

---