Knjige za dušo, brezlistnice za prihodnost

Brezlistnica je skovanka, pravzaprav avtorska izmišljija za elektronsko knjigo Tomaža Plahute, direktorja in oblikovalca prepoznavnih ličnih knjig novogoriške založbe Eno. Ta razpisuje natečaj za slovenske avtorske brezlistnice, ki jih želi objaviti v spletnih trgovinah.

Vera Čertalič: “Knjiga bo kljub vsemu obstala. Marsikdaj, ko na kindlu preberem dobro knjigo, grem ponjo še v knjigarno.” Foto: Leo Caharija
Vera Čertalič: “Knjiga bo kljub vsemu obstala. Marsikdaj, ko na kindlu preberem dobro knjigo, grem ponjo še v knjigarno.” Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA> lednjo je leta 1996 iz enega samcatega založniškega poskusa zagnala njegova mama, prevajalka in odtlej urednica pri založbi, Vera Čertalič. Prva knjiga založbe Eno je bila Imenovali so jo dvoje src, ki so jo izdali leta 1996, in se po besedah Vere Čertalič še danes odlično prodaja. Takrat je delala kot prevajalka za različne založbe. Tem je kdaj pa kdaj tudi sama predlagala kako knjigo, ki bi utegnila pritegniti tudi slovenske bralce. Med temi je bila denimo Celestinska prerokba, ki je bila v njenem prevodu velika uspešnica tudi pri nas. “Ko sem predlagala Imenovali so jo dvoje src, se ni nihče zagrel zanjo. Sama pa sem vanjo zelo verjela.”

Vera Čertalič bo jutri ob 18. uri gostja novogoriške Knjižnice pod krošnjami, kjer bo spregovorila tako o založbi Eno kakor o natečaju za brezlistnico, ki je podrobneje predstavljen na spletni strani založbe.

Odločila se je tvegati: zaprosila je za pravice za izdajo slovenskega prevoda in knjigo prevedla. Angažirala je še sina Tomaža Plahuto, zdaj direktorja založbe, takrat še študenta oblikovanja na likovni akademiji, da je knjigo oblikoval. “Spominjam se, kako smo 1500 knjig tovorili v četrto nadstropje. Bila sta kup knjig in občutek: 'Joj, kaj sem naredila!' Potem pa sva s sinom začela knjige pošiljati v knjižnice in knjigarne. V treh mesecih je bila prva izdaja razprodana. Tako smo dobili denar, ki smo ga lahko investirali v nove knjige.”

Založba, ki je doslej zlasti iz ekonomskih vzgibov izdajala predvsem prevodno literaturo, ima prepoznavno uredniško politiko - urednica ji pravi “knjige za dušo”. “Vmes je bila tudi kaka newagevska, denimo knjiga Louise L. Hay, a priznam, da se razvpitemu newageu kolikor se da izogibam. Zdi se mi cenen, ker obljublja hitre rešitve, teh pa v življenju ni. Taka literatura marsikdaj zavaja in kot založnik čutim do bralcev veliko odgovornost. A tu pa tam je treba poseči tudi po kaki taki izdaji, saj se zelo dobro prodaja. Prodajati namreč moramo, ker le tako lahko dobiček investiramo v knjige, ki se nam zdijo vredne, pa čeprav ne zagotavljajo dobička,” pove in pristavi, da izbira knjige, ki svoje sporočilo podajajo v zgodbi, saj ni pristašica priročnikov. Pritegnila pa jo je tudi mitologija, zato je leta 2002 izdala uspešnico Clarisse Pinkole EstésŽenske, ki tečejo z volkovi, in tudi pri nas je vzbudila veliko zanimanja.

V zadnjem letu so med drugim pri založbi Eno izšle kar tri knjige priljubljene italijanske pisateljice Susanne Tamaro: slikanica Papirofobija, mladinski roman Čarobni krog in roman za odrasle Za vedno. “Spominjam se njenih začetkov, skromne deklice, ki je uspela. In veliki ljudje so vedno taki - preprosti. Če si lahko privoščim, da sama izbiram, kaj bi izdala, priznam, da mi veliko pomeni tudi to, kakšen je avtor. Kasneje sem jo nehala spremljati, ker se mi je zdelo, da je začela množično producirati knjige, ki pa niso bile vse kakovostne. Nedavno pa sem odkrila, da je zelo ekološko usmerjena, tako da me je s svojo angažiranostjo znova pritegnila.” Prav vse tri knjige so namreč angažirane, a najprej jo je pritegnila Papirofobijo: “V njej obravnava pomen branja, kar je v teh časih, ko otroci vse manj berejo, zelo pomembno. S Tamarovo sem tako prišla v stik. Presenetila me je, saj ni hotela, da uporabimo originalne ilustracije, ampak je prosila, da naročimo nove.” Tako so delo zaupali Juretu Engelsbergerju, ki je dal slovenski izdaji nespregledljiv pečat.

Založba se zdaj podaja v novo avanturo, saj je na svoji spletni strani že spomladi objavila natečaj za brezlistnice, kakor je Tomaž Plahuta poimenoval e-knjige. Brezlistnice so prvi tovrstni natečaj v Sloveniji. “Razvoj gre naprej in otroci bodo morda že čez pet, deset let brali samo še to,” pravi Vera Čertalič, ki je bila sprva velik skeptik, a se je, odkar je lani dobila kindle (bralnik e-knjig), nad elektronskimi knjigami iskreno navdušila. Žal slovenskih knjig za bralnik kindle še ni, so pa že za iPade, zato je tudi založba Eno objavila osem e-knjig, t.i. iBookov, v spletni knjigarni iBookstore. “Lani je Amazon prvič prodal več elektronskih kakor natisnjenih knjig,” opozarja sogovornica. “To je torej prihodnost, a knjiga bo obstala tudi v svoji tradicionalni obliki. Marsikdaj, ko na kindlu preberem dobro knjigo, grem ponjo še v knjigarno.”

Natečaj, ki obeta izdajo treh knjig z zgodbami za odrasle in treh pravljic za otroke, je odprt do 30. septembra. Dela pa bodo prve izvirne slovenske knjige založbe Eno: “Razen redkih izjem se slovenske knjige slabo prodajajo, zato si jih majhni založniki težko privoščimo. A pri elektronskih knjigah je stroškov zelo malo, zato smo pomislili, da bi vsaj s spletno izdajo lahko pomagali delu številnih avtorjev, ki se množično obračajo na nas.” Pri založbi razmišljajo, da bi e-knjige, ki bi se izjemno dobro prodajale, tudi natisnili.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano