Knjiga z “zamudo”

Pri založbi Hyperion je pred kratkim poleg obsežne antologije slovenske avantgardne poezije v letih 1965-1983 izšlo razkošno delo Emerik Bernard, monografija 1986-2010, hkrati pa še pet naslovov različnih razprav s področja filozofije in literature. Antologijo in monografijo je uredil Andrej Medved, spiritus agens založbe Hyperion.

KOPER>“Obstajajo velikani slovenske likovne umetnosti, nekateri so že pokojni, ki nimajo monografije. Marij Pregelj, denimo, je nima, čeprav je ovrednoten kot eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Založbe namreč nimajo interesa, da bi založile monografijo,”Andrej Medved odgovarja na vprašanje, čemu se je Edicija Hyperion odločila izdati monografijo Emerika Bernarda. Po Medvedovi oceni je namreč Bernard eden najpomembnejših avtorjev slovenskega modernizma, ki je pomembno vplival na slovenske slikarje.

Medved se, denimo, za monografijo Gabrijela Stupice dogovarja s Cankarjevo založbo. Zanjo je več zanimanja, saj bo prihodnje leto 100. obletnica slikarjevega rojstva, s tem pa tudi več zanimanja med bralci, pojasnjuje razpoloženje, ki vlada med slovenskimi založniki, Andrej Medved. Prav tako si prizadeva za izid Pregljeve monografije, saj se ob imenih Pregelj, Stupica, Bernard nujno pojavlja vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva.

Monografija prinaša slikarjev zapis Gibanje diference, (Emerik Bernard je znan tudi kot sijajen teoretik, doslej sta izšli njegovi knjigi Približevanja in Deleženja), poglobljeno razmišljanje dr. Tomaža Brejca o Bernardovi sliki Materada in tri eseje Andreja Medveda: o najnovejših slikah, o “čisti formi” v Bernardovih slikah in o “gotski revoluciji”, ki v moderni likovni umetnosti in v umetnikovih slikah še vedno traja.

Monografija o slikarskem opusu tega priznanega slovenskega umetnika je razkošna knjiga, opremljena z barvnimi fotografijami njegovih del. Po mnenju stroke s svojim izidom nekoliko “zamuja”, saj je obsežen opus slik (in brezštevilna dela na papirju) na tega avtorja opozarjal že od osemdesetih let, ko je razstavljal na Beneškem bienalu in prejel nagrado Prešernovega sklada. V devetdesetih so ga nagradili še z veliko Prešernovo in z Jakopičevo nagrado, ki pa jo je avtor odklonil.

Hkrati so pri Hyperionu izdali tekste in fragmente slovenskega pesnika, pisatelja in esejista (1951-1992) Jureta Detele Orfični dokumenti. Delo je uredil Miklavž Komelj. Knjiga Delavec (Gospostvo in lik) prinaša razprave nemškega avtorja Ernsta Jüngerja (1895-1998), v Melanholiji umetnosti se francoska filozofinja Sarah Kofman ukvarja z nujno povezanostjo melanholije in umetnosti, Francozinja Martha Robert (1914-1996), literarna psihoanalitičarka, ki velja za najboljšo Kafkovo poznavalko, se v razpravi Iz sovraštva do romana ukvarja s Flaubertom. Delo Pozaba filozofije Jeana Luca Nancyja, ki je bil s tekstom Odpornost poezije pred nekaj leti pri založbi Hyperion prvič preveden v slovenski jezik (sicer pa ostaja “hišni” avtor edicije Hyperion) pa prinaša filozofske razprave tega pomembnega francoskega filozofa.

MAJDA SUŠA

---