Kje se začenja vilinska os?

V novogoriški galeriji Tir se je v četrtek zvečer predstavil kipar in zdravilec zemlje Marko Pogačnik. Vilinsko os je postavil v Vipavsko dolino.

NOVA GORICA>“Z ženo Mariko sva iz naravnih materialov postavila model spodnje Vipavske doline. Vanj je vpletena 'vilinska os', ki povezuje pet krajev v dolini, pomembnih za delovanje elementarnega sveta. S pojmom elementarnega sveta označujem inteligenco narave,” je svoj model, ki ga je iz lesa, vrvi, kamna, kamenčkov in stekla sestavil v galeriji Tir na Mostovni, predstavil Marko Pogačnik.

Pojasnil je, da os tega elementarnega sveta izvira pri sv. Pavlu nad Ajdovščino in gre v ravni črti čez sv. Petra pri Dobravljah, Kozmac pri Črničah, čez Cirje pri Šempasu in ponikne v podzemlje znotraj kroga združene Evrope pred železniško postajo.

Kar se ne vidi z očmi

Model, ki ga je razstavil v galeriji Tir je “model tistega, česar se ne vidi z očmi,” je na odprtju razstave povedal Pogačnik. Vilinski svet je namreč po njegovem mnenju svet elementa zraka, zato model v zraku visi. Pod Vipavo, ki je v modelu prikazana kot reka iz kosov stekla, tečejo zmajeve silnice oziroma atomska energija, od koder izvira življenje, ki jih je ponazoril z belimi kamenčki, postavljenimi v nekakšne krožne poti.

Poleg modela spodnje Vipavske doline je Pogačnik razstavil še zemljevid, kjer je mogoče videti ravno črto oziroma vilinsko os, na kateri stojijo vsi omenjeni kraji.

Na ogled pa so tudi risbe iz njegove zadnje knjige Skrivno življenje zemlje, med katerimi so duh podvodnega sveta reke Sene, Pariz; Terra, mati zemlje, in Lunara, mati oceanov; Neskončni prehod skozi goro Corcovado je sestavljen iz samih vilinskih bitij,Rio de Janeiro; velikan s svetega Pavla nad Ajdovščino maha s svojimi krili nad dolino; identiteta hriba, imenovanega Kozmac pri Črničah; trinajsta vila v loku prečeše deželo ...

Kozmogrami so kode krajev

Sestavni del modela spodnje Vipavske doline so kozmogrami, s katerimi Pogačnik odkriva jezik, s katerim ne komuniciramo samo ljudje, temveč tudi zemlja, narava kozmične razsežnosti. Pri omenjenih petih krajih v Vipavski dolini je avtor zaznal, da gre za kompleksnosti, ki imajo neko vsebino in vlogo v prostoru na različnih ravneh. “Kako to izraziti, sem se vprašal?Tako sem prišel do kozmogramov, ki so jezik trenutka,” pojasni Pogačnik in doda, da so kozmogrami kot nekakšne kode krajev.

“V tem primeru sva jih z Mariko prvič izdelala v lesu, gre za štiri vrste lesa, jaz sem izrisal oblike, ona pa jih je izrezljala. Zahvaljujoč njej, so moje ideje tukaj vidne, sicer bi jih morali hoditi gledat v mojo glavo,” je malo za šalo malo zares svojo misel sklenil Pogačnik.

Marko Pogačnik (1944, Kranj) se je kot umetnik novogoriškemu občinstvu nazadnje predstavil v Mestni galeriji leta 2005 z manifestom Preobrazba prostora. Je eden od ustanoviteljev znamenite konceptualistične skupine OHO (1966), ki je širila meje umetnosti v okolje, naravo, poljedelstvo. Leta 1971 je skupaj z drugimi člani skupine začeli umetnost povezovati z življenjem (landart) in ustanovili komuno v Šempasu. Deset let kasneje je tam ostal samo še z družino ter začel razvijati metodo zdravljenja zemlje, podobno akupunkturi in jo imenoval litopunktura. Pripisujejo mu pionirstvo na področju zdravljenja zemeljskih blokad in psihičnih travm v krajinskem in mestnem prostoru ter pri utemeljitvi moderne geomantije, vedenja o skritih energijah zemlje. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada.

KLAVDIJA FIGELJ

---