Kilometer dolga razstava v predoru
Predor nekdanje ozkotirne železnice Parenzana se je minuli konec tedna spremenil v prizorišče slikarske razstave. V 550 metrov dolgem predoru med Portorožem in Strunjanom je približno 150 slik razstavil slikar Repy Repija.
Nenavadna, kilometer dolga razstava v predoru med Portorožem in Strunjanom Foto: Nuša Pevc
PORTOROŽ > Ne zgodi se pogosto, da je za ogled razstave slik treba prehoditi dober kilometer. Prav tako se ne zgodi pogosto, da so slike razstavljene na steni predora. S slikarsko razstavo Repyartrium Tunel Parenzana se je pravzaprav slednji prvič spremenil v galerijo. Hladen in temen tunel z odmevi glasbe je ustvaril prav posebno vzdušje.
Bosanski slikar Repy Repija si je take razstave želel, odkar je prvič prišel v Piran, kakih 10 let nazaj. “Takrat sem si rekel: če bom kdaj imel atelje v Piranu, bom zagotovo imel tudi razstavo v tem tunelu,” pravi Repija. Rodil se je v Bihaću leta 1956, študiral pa je na Akademiji za uporabno in vizualno umetnost v Sarajevu. Po petih letih dela kot samostojni umetnik v Sarajevu se je leta 1988 preselil v Berlin in se posvetil slikanju. Pred leti je začel obiskovati Piran in v njem našel navdih za svoja dela. Februarja letos je na Tomažičevi ulici odprl tudi svoj atelje in nato uresničil idejo o razstavi v predoru Parenzane.
Na stene je izobesil blizu 150 slik v akrilni oziroma mixed media tehniki. Ne preseneča, da je na večini upodobil ravno motive Pirana. “Piran me je navdušil. Rad imam to mesto, Slovenijo in Slovenke. Mesto mi je dalo tudi navdih in prvih nekaj let sem slikal le motive Pirana. Zdaj sem to nekoliko opustil, ker ne morem kar naprej slikati istih motivov,” pravi umetnik, ki ga Pirančani poznajo predvsem po prepoznavnih pisano obarvanih kavbojkah in suknjiču ter širokem nasmešku. Da ima v Piranu številne prijatelje, je pokazal tudi velik obisk razstave in dejstvo, da je imel kar 32 sponzorjev, ki so mu pomagali pri uresničitvi ideje. “Dela je bilo ogromno, saj ne gre za enostaven projekt. Hvaležen sem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri postavitvi razstave. Brez Pirančanov mi ne bi uspelo,” poudarja Repija.
NUŠA PEVC