Kenedi se je znašel sam

V četrtek je divaški Muzej slovenskih filmskih igralcev obiskal Želimir Žilnik, eden izmed glavnih akterjev tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala, ki je bil zaradi svojih kontroverznih in protisistemskih filmov pogosto trn v peti jugoslovanskim oblastnikom.

Želimir Žilnik Foto: Biljana Pavlović
Želimir Žilnik Foto: Biljana Pavlović

DIVAČA> No, Želimirju Žilniku se ni nič bolje godilo v 90. letih, ko je oblast v Srbiji prevzel Slobodan Milošević. Takrat je režiser v svojo “obrambo” ustanovil produkcijsko hišo Terasianum B. T., ki je skrbela za protivojne filmske projekte. Hkrati je Žilnik že od nekdaj fenomen v kombiniranju poklicnih igralcev in naturščikov v svojih filmih. In prav o tem je spregovoril predsinočnjim. Uvodoma je povedal, da se počuti kot del “neke lažne sindikalne solidarnosti, kjer vsi filmarji pojejo eno in isto pesem pred ministrstvi za kulturo: 'Če nas ne boste ustrezno podpirali, ne bomo mogli uspešno promovirati filmske umetnosti.'”

Boštjan Cvek iz Zavoda Gabrijel, ki v soorganizaciji z Mladinskim centrom C.M.A.K. ta konec tedna prireja ŽŽ-Filmski cikel Želimirja Žilnika, je o pobudi za dogodek povedal: “Prvič stopamo na področje filma, ampak odprti smo prav za vse, kar diši po avantgardnem in nosi pomembno sporočilo. In kinematografija Želimirja Žilnika to nedvomno je. ” Včeraj so bila na sporedu Zgodnja dela (1969), za katere je prejel zlatega medveda na Berlinskem filmskem festivalu. Danes bo delavnica o produkciji nizkoproračunskih filmov, ob 16. uri pa se bo odvrtela slavna trilogija o Kenediju Hasaniju. V nedeljo bodo na sporedu Stara mašina (1988), ki napove razkroj Jugoslavije, Marmornata rit in Tito drugič med Srbi, ki sta bila oba posneta med vojno vihro ter Exit zjutraj, ki govori o novosadskem glasbenem festivalu.

Žilnik je vse skupaj označil za laž oziroma za “ideološko floskulo”. Kinematografija je z digitalno tehnologijo doživela velike spremembe. Filmska tehnologija je danes veliko bolj dostopna in enostavna za uporabo. Že v svojem zgodnjem obdobju je srbski režiser snemal izrazito nizkoproračunske filme, v primerjavi z megalomanskimi izdelki, ki so tedaj prihajali iz studia Avala v Beogradu. Danes razmah interneta omogoča še veliko lažjo distribucijo, kot primer je navedel kitajske producentke in indijskega režiserja, ki sta zaradi velikosti lastnega nacionalnega trga zelo dobro preskrbljena že s spletno distribucijo filmov.

Našel ti bom ženina

Zelo dobro pa se je znašel tudi igralec naturščik iz Žilnikove trilogije, kosovski Rom Kenedi Hasani, ki se je preselil v Francijo in udobno živi od ogledov trilogije na spletu. Za vsak ogled namreč zasluži 50 centov. Trilogija (Kenedi se vrača domov, Kenedi, izgubljen in najden, Kenedi se poroči) je vključena med 30 najboljših svetovnih filmov o Romih, in je zato zelo gledana, je povedal Žilnik, ki se prav nič ne huduje nad “iznajdljivostjo” svojega igralca.

Povod za Kenedijevo sodelovanje pa je bila Žilnikova obljuba, da mu bo našel ženina v Nemčiji ali na Nizozemskem, s katerim bi se lahko trajno izselil s Kosova. To je tudi temelj filma Kenedi se poroči. Žilnik mu je po snemanju izpolnil obljubo, a kaj ko je potencialni ženin Kenedija zalotil v postelji z mladenko. Kenedi si je namreč vsakdanji kruh zaslužil z nudenjem spolnih uslug moškim in ženskam.

Marmornata rit

Žilnikovi filmi so fascinantni prav zaradi naturščikov, saj njihova posebna življenjska izkušnja predstavlja trd oreh tudi za najbolj izkušene igralce. Ti v Žilnikovih filmih običajno nastopajo v stranskih vlogah. Eden od Žilnikovih posebnežev je tudi pacifistični transvestit Merlin, ki je zaigral v filmu Marmornata rit (1995), in predstavil marginalni, tedaj nepoznani svet beograjske lezbične in gejevske scene. Film je bil v Srbiji in širše (na Berlinalu je prejel nagrado teddy bear) zelo dobro sprejet. Kar je precej nenavadno, saj je premiero doživel v najbolj razburkanih časih Srbije. Merlinova soigralka Sanela, ki je bila prav tako transvestit, se je udeleževala tudi lepotnih tekmovanj v Srbiji. Gejevsko parado v Beogradu so srbske oblasti prepovedale 16 let kasneje.

V dvournem predavanju je iskrivi Žilnik postregel še s številnimi sočnimi anekdotami iz več kot 40-letnega ustvarjalnega obdobja. Še več pa boste lahko izvedeli danes in jutri v cerkniškem klubu C.M.A.K.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano