Kdo je pravi jud?

Vražje pogumen je izraelski zgodovinar Shlomo Sand, raziskovalec nacionalne mitologije (torej tudi predsodkov in “državotvornih” tabujev) in predavatelj na univerzi v Tel Avivu, ki je leta 2008 v hebrejščini napisal študijo Kako so izumili judovsko ljudstvo.

Judje, trdi Sand, nimajo skupnega izvora, pač pa so mešanica ljudstev iz Evrope, Osrednje Azije in Severne Afrike, ki so v davnih časih konvertirala v judovsko vero ali pa bila nasilno pojudena. Pravi potomci Hebrejcev naj bi torej bili današnji palestinski Arabci, ki se niso nikoli izselili iz svetopisemskih krajev, ne pa tisti judje (pojudeni pripadniki drugih etnij), ki so se konec 19. stoletja začeli vračati v današnji Izrael.

Z judovsko etnijo naj bi torej bilo podobno kot s Francozi, ki se ponašajo, da so čistokrvni potomci Galcev, ali z Italijani, ki trdijo, da so pravi potomci starih Rimljanov. Etnična čistost bolj ali manj vseh narodov je domala vselej ideološka izmišljija; malone vsako ljudstvo želi biti potomec “speče” nacije, ki se prebuja in hoče “čisto” nacionalno državo; nihče noče biti to, kar v resnici je - mešanec, križanec.

In ko Judje o sebi trdijo, da so izvoljeno, mesijansko ljudstvo, da so nekaj posebnega med drugimi narodi, se to - kako izrojeno! - “zrcalno” prekriva s cilji nacističnega antisemitizma. Nacionalizem, poudarja tudi Sand, pa je vedno predpogoj kolonializma, ki ga biblija (Tora ali Peteroknjižje) u-pravičuje, zlasti zadnjih 65 let (od ustanovitve Izraela); opravičuje in u-pravičuje segregacijo in diskriminacijo Palestincev, njihovo brezsramno razlaščanje. Sand opozarja na v bibliji zapisana neskladja in protislovja, izpodbija jih z ugotovitvami ideološko neobremenjene arheologije in z zgolj resnici, dejstvom zavezane historiografije.

Rimljani, tako Sand, v 1. st. n. š. niso pregnali vsega judovskega ljudstva; Asirci in Babilonci nekaj stoletij poprej niso z zasedenih območij v sužnost preselili celotnega judovskega občestva, kot trdi svetopisemska mitologija: “Izgnanstvo ni bilo lokacija zunaj domovine, temveč stanje, ki ni odrešenje.” In v takšni luči ni judovska preteklost kaj dosti drugačna od preteklosti drugih ljudstev. Judje so po Sandu izredno prilagodljiva verska skupnost, ne pa trmasto uporni narod, edinstven med drugimi. Dokazano je, da so zunaj Judeje - tudi v Armeniji, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom (Hazari!), Perziji, na Arabskem polotoku, v vzhodnem Sredozemlju … - veliko pred svetopisemskim izgonom obstajale velike judovske skupnosti, potomke konvertiranih ali pa nasilno pojudenih etnij. Nič manj ni vprašljiv izvor vzhodnoevropskih judov. A izraelsko zgodovinopisje o slehernem nasilnem pojudenju zakrknjeno molči.

Tako Izrael navzlic resnicoljubom, kakršen je tudi Sand, ostaja država judov in ne država vseh svojih državljanov: Palestinci so še naprej le brezpravna raja.TOMO VIDIC

---