Kateri je prvi naš astronavtski štikelc

Koncept večerov vinilnih plošč na gradu Kromberk je v torek zvečer z glasbenim predavanjem osmislil Jure Longyka. Z vsemirjem zgodovine slovenske popularne glasbe.

Jure Longyka  Foto: Klavdija Figelj
Jure Longyka  Foto: Klavdija Figelj

KROMBERK > Izhodišče seminarja na prostem, v parku pred kromberškim gradom, je bilo, da popularna glasba odslikuje družbene fenomene in povratno na družbo tudi vpliva. Bazen, iz katerega je črpal, pa oddaja Telstar, ki že 16 let z Juretom Longyko živi na radijskih valovih in je poimenovana po prvem telekomunikacijskem satelitu na svetu. Jure Longyka, slovenski radijski voditelj in raziskovalec glasbenih pokrajin, danes ni več med tistimi, ki brskajo po vinilkah, ima pa doma obsežno fonoteko in čisto pravi juke box iz leta 1958.

Rdeča nit je bilo vesolje. Kdaj se je v družbi začelo govoriti o vesolju in kako se je to odražalo v besedilih in zvokih slovenske popularne glasbe? V Ameriki so, denimo, v pesmih gradili satelite in se “rockali” okoli Lune že v petdesetih z Universe Rocketing. Pri nas pa ... Slovenska popevka se začne leta 1962 na Bledu in se že takoj v svojih besedilih zazre v vesolje. Pesem Zemlja pleše z Majdo Sepe in Ninom Robičem je napisal Gregor Strniša, Zvezde padajo v noč z Marjano Deržaj pa Ciril Zlobec. Kot osrednjega pisca besedil z vesoljsko retoriko je Longyka izpostavil prav pesnika Gregorja Strnišo, ki je občudoval naravoslovje, črpal iz njega in napisal okoli 400 besedil za popevke, šansone in druge popularne skladbe.

Ko je Jurij Gagarin leta 1961 poletel v orbito, se je v besedila začela vrivati tudi astronavtika, spomnil je na Utrinek, čudovito pesem Marjane Deržaj, pa njen Telstar, ki ga je Jure zavrtel čisto na koncu. Ko se je začelo vesolje osvajati in ko so astronavti postali posebna kasta vsega človeštva, ki hodi po svetovnih turnejah in se, med drugim se, na čelu z Neilom Armstrongom, ustavi tudi pri Titu na kosilu, kjer jih čaka torta v obliki Apolla 11... dobimo tudi pri nas prvo skladbo, ki opeva vesolje, zapeli pa so jo Problemi. Kot veliko astronavtko slovenske popularne glasbe Jure imenuje Elzo Budau, zavrtel pa je njeno Prvo hišo na Luni, ki naj bi bila prvi slovenski astronavtski štikelc.

Fantastični predigri šestdesetih so sledila 70. leta, v katerih je še več vesoljskih tem, izide prva kaseta Belih vran, ki opevajo Apollo, svoj prostor dobi space rock, v slovenski popularni glasbi je zaznati apokaliptičnost, apele proti vojni, proti atomski bombi. Tedaj je Longyka zavrtel Ti si rekla sonceIva Mojzerja, ki je s svojo postapokaliptičnostjo prežarčil svet in tudi tisti večer. Tako se je zaključil izlet v vsemirje, formalno leta 1983, ko je ugasnil festival slovenske popevke in je ostal ugasnjen petnajst let.KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano