Kako težko je biti človek

V prostorih Mladinske knjige v Novi Gorici je pesnik Ciril Zlobec predsinočnjim predstavil svojo 30. pesniško zbirko Biti človek.

NOVA GORICA > Nova pesniška zbirka enega od najbolj prepoznavnih in plodovitih slovenskih avtorjev Cirila Zlobcaje razdeljena na devet delov in je posvečena njegovima pokojnima otrokoma, v njej pa se dotika usodnosti časa, staranja, ljubezni, minljivosti, očetovstva, prijateljstva, partnerstva, samote, iskanja smisla. Zlobčeve nove pesmi so popotovanje po njegovih življenjskih preizkušnjah, ki pred bralca postavljajo najširša etična vprašanja, kako biti človek.

Preminula sin Jaša in hči Varja sta v podtonu prisotna v vsaki pesmi, je bralcem v Novi Gorici zaupal Zlobec: “Neizmerno sem ljubil svoja otroka, da sem ju izgubil, se mi je zdela krivica narave. Imel pa sem to veliko srečo, da sem bolečino ubesedil v pesmih. V tej ljubezni sta oba postajala irealni bitji. Skozi mojo bolečino nista tisto, kar sta bila, ampak sta najbolj svetla lika, čaščenja vredna svetnika.”

Povezanost z ženo je izrazita v sklopuDokler se še imava rada. “Z ženo sva zelo navezana, smrt otrok naju je še bolj zbližala. Marsikje, ko zakonca dočakata visoko starost, ob smrti enega nastane tudi polovična smrt tistega, ki ostane,” je med bralci razmišljal Zlobec, kajti, pravi v verzu: “Slej ko prej bo eden sam ostal.” Čeprav se zdi, da iz njegovih pesmi veje žalost, ni vselej tako. “Slikam žalost, da bi bili vi bolj veseli,” je parafraziral Cankarja. In da, ljubezen je še vedno tisto najsvetejše. Ljubezen kot “univerzalno čustvo, ki je neukrotljivo, ki nas nosi, potlači, dviga, pri katerem je vse možno, ki sega od svetništva do zločinstva.” Ljubezen do otrok, partnerja, prijateljev: “V vsakem človeku, ki ga imaš zares rad, živi del tebe.” Navezal se je tudi na svoje pesniške prijatelje - preminula Janeza Menarta in Toneta Pavčka, ki mu je, na primer, posvetil pesem Kakor brat si mi: “Ko sta umrla, sem občutil, da je z vsakim od njiju odšel tudi del mene. Prijateljstvo je neka vrsta zelo dragocene ljubezni.”

Naslov zbirke Biti človek izhaja iz verza naslovne pesmi Kako težko je biti človek. Zlobec v njej z neposrednimi, iskrenimi verzi prikliče najgloblja človeška čustva. Tudi skozi nostalgijo in zavest o minljivosti. “Ko si mlad, je ves organizem usmerjen osvajalsko, ves svet je tvoj. Nato nastopi obdobje zrelosti, ko te realnost potiska ob tla in se začneš zavedati, da je minljivost del življenja. Nato nastopi starost, ko imaš občutek, da nič, kar te je osmišljalo, ne obstaja. In nastopi boleča nostalgija. Kaj te drži pokonci? Kar je bilo, a ni več,” je dejal Zlobec in med drugim spomnil na svoj verz “Starci jočejo navznoter.” A vendar ostaja ganljivo trden, ko zapiše: “Zmag ne slavim, poražen se ne vdam!”

V Novi Gorici je bilo na predstavitvi nabito polno ljudi, kar sicer ni ravno običaj. “Ko knjiga izide, jaz nisem več jaz, ampak moja knjiga, na milost in nemilost prepuščen tistim, ki jo boste vzeli v roke. Umetnost, med vsemi pa najbolj poezija, je uspešna, ko bralec pozabi na Cirila Zlobca in v pesmi najde sebe.” V Novi Gorici je že bilo tako. Včeraj namreč nove Zlobčeve zbirke ni bilo več najti v nobeni knjigarni v mestu ...

MITJA MARUSSIG

---