Jubilej ustvarjalnega moža

Povsem napolnjena knjižnica Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem je bila prizorišče pomembnega dogodka, predstavitve Pirjevčevega zbornika, posvečenega življenjskemu jubileju uglednega zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca.

KOPER> Univerzitetna založba Annales ZRS Koper je v zbirki Annales Majora ob 70-letnici zgodovinarja Jožeta Pirjevca izdala zajeten zbornik, ki obsega skoraj 800 strani gostega branja, kot so dejali govorniki na predstavitvi v napolnjeni knjižnici ZRS.

Pirjevčev zbornik z letnico izdaje 2011, ki je sicer z zamudo počastil 70-letnico akademika, rojenega 1940, je veliko in pomembno delo, ki prepričljivo kaže na veličino raziskovalnega napora tega priznanega primorskega in slovenskega zgodovinarja z mednarodnim ugledom. Ali kot je dejal na predstavitvi dr. Darko Darovec, direktor ZRS, “je bil Pirjevčev jubilej visoko ustvarjalen, saj je zgodovinar Pirjevec eden od stebrov humanističnih študij mlade primorske univerze”.

Da gre za zbornik, ki s svojimi 41 interdisciplinarnimi prispevki slovenskih in tujih avtorjev, zgodovinarjev in publicistov, daleč presega zgolj omejeno področje raziskovanja, dokazuje tudi njegov podnaslov: Poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo.

Urednika zbornika, Pirjevčeva učenca dr. Gorazd Bajc in dr. Borut Klabjan, sodelavca Inštituta za zgodovinske študije ZRS UP, sta uspela pritegniti k sodelovanju teko rekoč reprezentativni nabor uglednih raziskovalcev iz Slovenije in tujine.

Od tistih, ki so šele na začetku raziskovalne poti, do zelo znanih in mednarodno priznanih družboslovcev. Od Američanov do Nemcev, Čehov, Poljakov, Avstrijcev, Italijanov in Rusov. To pa je posledica vseobsegajočega delovanja dr. Pirjevca, ki se, kot je dejal na predstavitvi, najbolje počuti v arhivih, kjer znova in znova odkriva nove podatke o naši in tuji preteklosti. “Vsebinsko je raziskovalno delo dr. Pirjevca izjemno razgibano tako po raznolikosti kot po obsegu vsebin,” je v daljšem uvodu zapisal dr. Egon Pelikan, direktor Inštituta.

Urednika sta prispevke razdelila v tri vsebinske sklope. V prvem delu so zbrani prispevki, ki osvetljujejo predvsem širšo primorsko problematiko in so razvrščeni po kronološkem ključu, je pojasnjeval Gorazd Bajc.

V drugem vsebinskem sklopu se pozornost avtorjev razširi in je usmerjena v širši, predvsem jugoslovanski prostor: od nastanka države južnih Slovanov 1918 do njenega konca 1991.

Tretji sklop prispevkov pa je vsebinsko in geografsko najširši, na kar opozarja tudi že omenjeni podnaslov zbornika. S prispevki posega ta del knjige v srednje in vzhodnoevropski prostor, pa tudi na Balkan. V tem delu zbornika je prisotnih več tujih avtorjev. Vse našteto pa kaže na širino znanstvenoraziskovalnega dela in geografskega prostora, v katerem je in še deluje dr. Pirjevec. “Toliko tega se je nabralo v mojem delu, da bi lahko kar umrl, čeprav tega še ne nameravam,” se je pošalil Pirjevec, ko je nagovoril občinstvo in dodal, da je ob prvih pogovorih mislil, da bo iz vsega nastala drobna knjiga, pa je nastal zajeten zbornik.

Med udeleženci predstavitve so bili tu nekateri slovenski avtorji prispevkov. Bralci Pirjevčevega zbornika pa bodo morali, če ga bodo hoteli prebrati v celoti, znati kar nekaj evropskih jezikov, saj so vsi prispevki tujih avtorjev objavljeni v originalu, brez prevodov, kar je za publikacije Univerzitetne založbe Annales običajno. V njenem imenu je zanimivo in pestro predstavitev zbornika vodila Vida Rožac Darovec.

TOMO ŠAJN

---