Je Vera slovenska Bridget?
V četrtek bo svojo pot po kinematografih začela Panika. Prvenec Barbare Zemljič in njen kratki film Pravica ljubiti sta bila dobro sprejeta že na lanskem Festivalu slovenskega filma, kjer je Zemljičeva prejela posebno omembo “za postavljanje novih mej z oblikovanjem pronicljive in inteligentne zabave za širšo publiko”.
Barbara Zemljič Foto: STA
LJUBLJANA
>
Barbara Zemljič ni neznanka na področju slovenske kinematografije.
Panika velja za najbolj brani roman Dese Muck: Vero, 40-letno medicinsko sestro, ki z možem in najstniško hčerko živi umirjeno, skoraj dolgočasno življenje, obsede misel, da nikoli več ne bo zaljubljena, da njeno življenje ne bo nikdar več “la vie en rose”. Za iskanje “prave ljubezni ji vabljiva napoved iz kavne usedline, da bo končno srečala pravega moškega,” na pot pripelje družinskega prijatelja Mitjo ... “ Literarna pripoved Muckove je osnova za privlačen komično- melodramski film o 'paniki' ženske v zrelih letih, ki želi pobegniti vlogi 'samo' matere, žene in gospodinje. Za Vero je ljubezen usodna,” med drugim piše v napovedniku filma.
Je prekaljena scenaristka, ki je med drugim skupaj s partnerjem Klemnom Dvornikom podpisala odličen scenarij za film Kruha in iger, nekaj izkušenj ima tudi z igro, ne sicer takih kot sestra Pia Zemljič, zelo domača pa si je tudi s televizijsko režijo (Državljan Toš, Studio City …). Zemljičeva je pred študijem filmske in televizijske režije diplomirala iz filozofije (Zlo v Dogvillu, estetika gibljivih slik) in tako svojemu širokemu diapazonu znanj dodala še to širšo teoretsko plat, ki ji pri pisanju scenarijev nedvomno pride prav. Njenega celovečernega prvenca pa verjetno še kar nekaj časa ne bi bilo na spregled, če je ne bi našla Panika.
Zemljičevi so producenti “naročili” ekranizacijo romana Dese Muck in režiserki ob tem tudi določili žanrski okvir. Romantična komedija velja za enega najtežjih žanrov, saj je v poplavi tovrstnih filmov težko izumiti kaj novega, izvirnega, svežega.
Zemljičeva je morda celo tudi prva slovenska režiserka ki je zagrizla v ta “nehvaležni žanr”. Če ne bi imela omejitev, bi njena različica Panike bila “črna komedija, dodala bi še ščepec več absurda, ironije, cinizma, sarkazma ter nekaj globinske bolečine,” je povedala Zemljičeva za PN.
Sodeč po številnih pozitivnih odzivih je Zemljičevi z Janjo Majzelj v vlogi Vere uspelo ustvariti nekakšno slovensko različico Bridget Jones.
V celovečercu, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija in produkcijske hiše Atalanta, poleg Janje Majzelj nastopajo še Gregor Zorc, Vladimir Vlaškalić, Pia Zemljič, Vanesa Oštir Jarič, Barbara Cerar, Milena Zupančič, Ivanka Mežan, Nina Valič, Igor Žužek, Jernej Šugman.
Komu bo Panika pravzaprav všeč? “To je zagotovo film za širše občinstvo. Tako ženske kot moški so se našli v njem, nasmejali, pa tudi spustili so kakšno solzico. Sicer so reagirali na različne stvari, kar je zanimivo. Menim, da je film življenjski, zato se zlahka identificiramo z liki in zgodbo, čeprav Vera prestopa ustaljene vzorce obnašanja, ali pa morda prav zato malce navijamo za to blesavo naivno/pogumno/nespametno žensko,” je za PN povedala Zemljičeva.
Kaj pa je na njeno Paniko porekla avtorica literarne predloge Desa Muck? “Njen prvi komentar, ki je prišel do mene prek medijev, je bil: 'Avtorji vedno gledamo izdelke, narejene po naših delih s sovraštvom in krvavečim srcem. Pri Paniki pa mi to ni uspelo. Celo zabavala sem se. Majzi je smešna in ganljiva za crknit!' To me seveda zelo veseli. Na novinarski konferenci pa je rekla, da je hitro nehala gledati, kaj bi lahko bilo s filmom narobe in je padla noter, ker so igralci odlični, ritem filma hiter in da je, po Desino, zgolj preverila, če ni film slučajno sinhroniziran, torej da je zelo ne-slovenski v smislu gledljivosti, ter da je bila presenečena nad tem, da je ni motilo, kaj vse sem naredila drugače. Torej, njej je všeč, jaz pa sem za nekaj kilogramov lažja,” je med smehom dodala Zemljičeva. BILJANA PAVLOVIĆ