Izleti v vsemirje odtisa

Grafična sekcija Sqart, ki deluje pod okriljem Društva likovnih umetnikov Insula, letos praznuje deset let delovanja. Maja smo tako pod naslovom Od ideje do odtisa v Insuli videli dela 16 avtorjev starejše in srednje generacije, za katere je grafika primarni izraz, vse do konca meseca pa v krstilnici piranske cerkve sv. Janeza Krstnika svoje grafike razstavljajo štirje mladi primorski likovni ustvarjalci. In nihče od njih ni prvenstveno grafik.

PIRAN > Simon Kastelic (1977), Simon Kocjančič (1979) in Paride di Stefano (1979) so slikarji, Katja Smerdu (1980) pa kiparka. Tradicionalnih grafičnih tehnik se namreč v zadnjem desetletju vedno pogosteje lotevajo tudi mlajši avtorji. “V Društvu likovnih umetnikov Insula smo zato sklenili predstaviti skupino mladih slikarjev oziroma kiparjev, ki se korektno izražajo tudi kot grafiki,” pojasni kustos razstave Dejan Mehmedovič. Kastelic, ki v svojem izrazu kombinira slikarstvo s sodobnimi mediji, je navdih za svoje grafično ustvarjanje “našel na ulici”. Grafike, ki jih predstavlja na razstavi Od ideje do odtisa v krstilnici piranske cerkve sv. Janeza Krstnika, naredi tako, da na papir “odtisne” pokrove kanalizacijskih in drugih jaškov.

Na predmetih, ki imajo izvorno zgolj uporabno vrednost in po katerih dan za dnem hodimo, a jih večinoma niti ne opazimo, je Kastelic našel elemente, ki jih je uporabil na grafiki. “Njegove 'preslikave' kovinskih uličnih kanalizacijskih pokrovov, ki bi jih tehnično opredelili kot odtise nekakšnega monotipijskega značaja, imajo bogato izraznost. V optično posredovani strukturi omenjenih predmetov (pokrovov), se pod neposredno vizualno sugestivnostjo skrivata tako fabulativnost kot simbolika. Reliefni raster se na papirju ali platni prezentira kot nekakšen 'vzhodnjaški' vzorec ali skrivnostni kodni zapis,” pravi kustos.

Linorezi, s katerimi se predstavlja Simon Kocjančič, so v tesnem sorodstvu z avtorjevim slikarstvom: gledalec najprej opazi podobnost v koloritu in motiviki. Tudi v grafiki, s katero se ukvarja občasno, običajno med enim in drugim slikarskim ciklusom, namreč postavlja v ospredje figuro, saj ga zanima predvsem problematika medčloveških odnosov. Mehmedovič meni, da je Kocjančič posebej močan in izpoveden prav v figuraliki, ki je izrazito ekspresivna. Kiparka Katja Smerdu ustvarja s precej nenavadnim materialom - kovinsko žico. Njene skulpture nastanejo s prepletanjem “kovinske niti”, s tem krhkim in nežnim materialom ji uspe ustvariti izjemno telesnost objektov. “Žičnata konstrukcija” pa pušča sled tudi v njeni grafiki - Smerdujeva namreč svoje litografije, ki imajo zelo neposredno sporočilnost, zgradi s svojevrstno igro med polnostjo in praznino.

Bakrorez in akvatinta sta grafični izraz slikarja italijanskega rodu Parida di Stefana. Prek starih, klasičnih in zahtevnih grafičnih tehnik gledalcu govori o sodobnem svetu. Cikel Atlantov, ki ga predstavlja piranskemu občinstvu, po kustosovem mnenju v historični maniri opozarja na težave sedanjosti.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---