Ivan med Cankarjem in Bulcem

Kako bi se Jacinta, Grudnovka in Lojzka odzvale na današnji svet? Kako bi ženski liki, ki jim je literarno življenje vdahnil Ivan Cankar, gledali nase in kako na pisatelja, ki jih je ustvaril? To je le nekaj vprašanj, ki jih je režiser in avtor dramskega besedila Mare Bulc vzel za izhodišče svojega dramskega prvenca Vse o Ivanu. Krstno ga bodo uprizorili nocoj ob 20. uri na odru Gledališča Koper.

Tjaša Hrovat (Jacinta), Lara Jankovič (Grudnovka), Mojca Fatur (Lojzka),  Igor Štamulak (Cankarjeva mama) v predstavi Vse o Ivanu Foto: Jaka Varmuž
Tjaša Hrovat (Jacinta), Lara Jankovič (Grudnovka), Mojca Fatur (Lojzka), Igor Štamulak (Cankarjeva mama) v predstavi Vse o Ivanu Foto: Jaka Varmuž

KOPER > Mare Bulc, ki je, tako kot Ivan Cankar, doma z Vrhnike, pravi, da del svojega rojaka po koncu osnovne šole in v gimnaziji ni jemal v roke. Zanimati in vznemirjati ga je začel, ko se je vpisal na Akademijo za gledališče, film, radio in televizijo. Gledališčem je večkrat predlagal, da bi režiral katero do Cankarjevih del, naposled pa se ga je lotil avtorsko.

Predstavo Vse o Ivanu so soustvarili še avtor glasbe Patrik Greblo, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž, lektorica Irena Androjna Mencinger, asistentka režiserja Zala Sajko in asistentka dramaturga Kaja Pinter.

Vse o Ivanu je tako nekakšna lepljenka, v katerem se odlomki Cankarjevih dramskih del družijo z njegovo poezijo ter s fragmenti iz romanov in črtic. Na prvo vajo je prišel z napol napisanim besedilom; druga polovica je nastala med vajami: “Končne verzije besedila nisem napisal, ker sem vajen delati tako, da dopisujem, kolažiram globoko proti premieri. V veliko pomoč mi je bilo, da sem vedel, za koga pišem, torej kdo bo v zasedbi, in po tem ključu sem tudi izbiral Cankarjeve like, ki so 'pisani na kožo' igralcem v predstavi.”

Ko je iskal medij, prek katerega bi sodobnemu gledalcu približal Cankarja, se je odločil za televizijo. Ta je današnjemu gledalcu domača, meni Bulc, obenem pa Cankarja in njegovih likov tam ne pričakuje. Vse o Ivanu gledalca tako odpelje na Ivan TV, kjer se v 24 urah programa zvrstijo različne oddaje od Dobro jutro, Betajnova, pogovorne oddaje Cankarjeve mame, osrednjega dnevnika, političnega intervjuja do vklopa na popevko Evrovizije. In v ta televizijski vsakdan kot gostje prihajajo Cankarjevi liki. “Ti so, kljub temu, da je čas dogajanja danes, z nami in živi. Ključno vprašanje, s katerim se ukvarjam v tem tekstu in v predstavi, je, kako bi lahko ti liki lahko živeli z nami v realnosti in kaj bi se z njimi dogajalo,” pojasnjuje Bulc ki se je odločil za tri ženske like iz različnih Cankarjevih dram.

Življenje Jacinte (Tjaša Hrovat) iz Pohujšanja v dolini Šentflorjanski je režiser pripeljal v svet estrade, Lojzka (Mojca Fatur) iz Hlapcev je danes mati treh otrok, ki jih ima z Jermanom, in strastna ljubiteljica televizijskih kvizov, Helena Gruden (Za narodov blagor), ki jo igra Lara Jankovič, pa ambiciozna, komolčarska političarka. Ob teh ženskih likih je režiser v predstavo Vse o Ivanu vključil še Cankarjevo mamo (Igor Štamulak) in nemega Ivana (Gorazd Žilavec)

Dramske osebe v tej predstavi o sebi razmišljajo in govorijo, kot da so liki, ki jih je napisal Ivan Cankar, obenem pa njihov lik živi svoje življenje tu in zdaj in ima distanco od svojega prejšnjega življenja in njegovega stvaritelja. “Dvodimenzionalnost” dogajalnega časa in prostora poudarjata kostumografija (Mateja Čibej) in scenografija. “Cankarjev 'medij' je bil list papirja, zato je bila izhodiščna ideja, da bi scenografijo narisali na list papirja oziroma na karton. Takšna, dvodimenzinalna scenografija pa obenem omogoča, da liki še bolj izstopijo oziroma 'skočijo ven',” je o svojem “srečevanju” s Cankarjem povedal scenograf Marco Juratovec.

In čeprav predstavo Vse o Ivanu napovedujejo kot komedijo, dramaturg Miha Trefalt meni, da je ta opredelitev preozka: “Bulcu je uspelo v predstavo vključiti ogromno žanrov - od travestije do parodije, skratka nešteto nians komičnega. Prav to me je pri tem tekstu najbolj navdušilo.”

Ob “novem branju” Cankarja se seveda zastavlja tudi vprašanje aktualnosti. Režiser pravi, da je z besedilom poskušal narediti primerjavo slovenske družbe v Cankarjevem in današnjem času. “Jacinta po ogledu jutranjih poročil med drugim reče: 'Politiki itak že sto let obljubljajo eno in isto. Narod pa še vedno verjame v čudeže. A mislite, da je bilo v času Cankarja kaj drugače?'” MI


Najbolj brano