Istra v središču kartografije

V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so v petek za nekaj ur iz trezorja prinesli originalni kodeks Pietra Coppa iz leta 1525 s kartami Istre, Jadranskega morja, Sredozemlja in obal Atlantika. Spremljal ga je varnostnik, pa njem pa sta kustosa pomorskega muzeja pazljivo listala s pomočjo lesenega nožiča in z rokavicami na rokah.

PIRAN > Kodeks je bil razstavljen le nekaj ur, do junija pa bo v muzeju na ogled faksimile kart, natisnjenih v njem. Do takrat muzej gosti tudi razstavo o turškem kartografu Piriju Reisu, ki je bil sodobnik Pietra Coppa. Zelo verjetno je celo, da sta poznala delo drug drugega. Prav zato je zanimiva primerjava estetike zemljevidov obeh avtorjev, ki sta med drugim oba upodobila Sredozemlje, Jadransko morje in Istro.

Edini izvod atlasa

Coppo je bil Benečan, ki se je priženil v Izolo in v njej živel vse do smrti. “Istro je upodobil skoraj tako veliko kot Španijo, kar mogoče kaže na njegovo navezanost na te kraje,” ugiba direktor muzeja Franco Juri. Ne glede na to nedoslednost so Coppovi zemljevidi izredno natančni; sploh če upoštevamo, kakšne instrumente je imel na razpolago v 16. stoletju. Kodeks pa je najdragocenejši del kartografske dediščine v Sloveniji. Tudi zato ga je ves čas razstave spremljal varnostnik.

Knjiga z dvema rokopisoma, De summa totius orbis (opis sveta, vključno z dotlej znanim Kolumbovim odkrivanjem Amerike) in Portolano (opis Sredozemlja in jadranske obale), ter 15 lesoreznimi zemljevidi velja tudi za prvi poskus tiskane izdaje atlasa, to je knjige zemljevidov. Njen edini izvod je ohranjen v Piranu; v še nekaj drugih arhivih po Evropi imajo le prepise besedil iz kodeksa, zato je njegov pomen še toliko večji, poudarja kustosinja dr. Nadja Terčon.

Otroci niso imeli smisla za geografijo

Kodeksa verjetno nikoli niso množično uporabljali, sklepajo strokovnjaki, saj na njem ni oznak, ki so značilne za takšno rabo. Je bil pa kljub temu precej poškodovan. Črnilo je razjedlo papir, ki so ga v vatikanskem restavratorskem centru zakrpali tako, da so nanj nanesli tanko mrežico. Njene tanke nitke zdaj visijo ob robovih strani kodeksa. Zaradi črnila, ki se je v stoletjih razmazalo po papirju, je besedilo zdaj težko berljivo, še pravi Terčonova.

Kako je kodeks prišel v piranski arhiv, ostaja neznanka in izziv za nadaljnje raziskave. V dokumentih je o Coppu le malo zapisanega; našli niso niti letnic njegovega rojstva in smrti. Iz nekaterih drugih podatkih sklepajo, da se je rodil v Benetkah leta 1469 ali 1479, umrl pa v Izoli leta 1555.

Večkrat je omenjen kot boter izolskih otrok, kar priča, da je bil pomemben meščan. “Ohranjen pa je Coppov testament, kjer piše, komu zapušča tri hiše in 25 zemljišč. Pa tudi to, da nihče od njegovih otrok nima smisla za geografijo. Ima pa ga en vnuk. Mogoče je prav on poskrbel, da je kodeks prišel v piranski arhiv,” ugiba Nadja Terčon.

Zbranim na petkovi razstavi pa je zaupala še, kako so si ji tresle roke, ko je prvič kot pripravnica v muzeju držala v rokah Coppov kodeks in mu dodelila inventarno številko.

HELENA RACE

---