Iskanje izgubljenih korenin
Najbolj prepoznaven literarni glasnik Slovencev v Italiji je Boris Pahor, na avstrijskem Koroškem pa je nedavno zaslovela Maja Haderlap z romanom Angel pozabe. Toda o Slovencih v Avstriji je med drugimi pisal tudi Peter Handke, ki je Slovenec zgolj po mami. Koliko je v njegovih delih slovenske motivike?
Literarni zgodovinar Fabjan Hafner in zgodovinarka Marta Verginella na pogovoru o slovenstvu v opusu Petra Handkeja Foto: Damjan Balbi
TRST
>
O Sloveniji, Slovencih in slovenstvu v opusu razvpitega koroškega književnika je v torek v Kulturnem domu govoril celovški književnik, prevajalec in literarni zgodovinar Fabjan Hafner, ki je odgovarjal na vprašanja tržaške zgodovinarke Marte Verginella. Njun pogovor so pripravili kot uvod k predstavi Še vedno vihar, ki jo v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča Trst ter Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v teh dneh gosti tržaški teater.
Koprodukcijska predstava Še vedno vihar bo drevi doživela še tržaško premiero. Z dobrimi željami ustvarjalcem predstave se je s pismom včeraj oglasil Peter Handke. V njem obžaluje, da se iz osebnih razlogov ne more udeležiti drevišnje premiere in se vodstvu SSG zahvaljuje za vabilo. MI
Fabjan Hafner je na začetku večinoma govoril o razlikah med Petrom Handkejem in Majo Haderlap. “Handke je pesniški, Haderlapova je avtentična,” je ocenil Hafner. Marta Verginella je pri tem spomnila na izjavo Draga Jančarja, da pravo resnico lahko zapiše samo literatura. S tem se je koroški gost strinjal, pri tem pa poudaril, da je prodajno uspešni roman Angel pozabe zgrajen na osebnih spominih, medtem ko se je Handke pri pisanju svojega dela Še vedno vihar veliko opiral na zgodovinske vire. Zato je pri Handkejevm pisanju o Slovencih na Koroškem zelo malo avtobiografskega. V glavnem gre zato za svojevrstno iskanje izgubljenih korenin. Handke se namreč v družini ni nikoli pogovarjal po slovensko.
Hafner se je dotaknil tudi Handkejeve sporne naklonjenosti do nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. “Upam si reči, da je Handke idiot, in sicer v grškem smislu te besede,” je dejal Hafner.
Včeraj so v ljubljanski Drami predstavili novo sezono. Eduard Miler, nekdanji umetniški vodja SNG Drama Ljubljana, je sezono 2013-2014 zasnoval že v minulem letu, vanjo pa uvrstil tudi odrsko priredbo romana Maje Haderlap,Angel pozabe. Delo, ki ga bodo uprizorili na odru Male drame, bo režiral mladi tržaški režiser Igor Pison.
“Handkejeva srbščina je zelo slaba in tudi njegovo poznavanje Srbije je slabo. Živi v svojem svetu, ki je drugačen od resničnega. Predstavljal si je, da bo Slovenija dežela jablan in gobic, ko pa je spoznal, da ni tako, ker je Slovenija pristala v sedanjiku, je bil razočaran. Zdaj ga bodo razočarali tudi Srbi, ker se bodo pobotali z Albanci. Handke je pač tak. Živi v svojem kmečkem svetu.”
Ko pa je tekla beseda o slovenski manjšini na Koroškem, je Hafner priznal, da se na severni strani Karavank vidno slabša obvladanje slovenščine. Tudi Slovencev je zdaj manj kot 10.000. Nekdo iz občinstva je k temu pripomnil, da je Hafner izjema, ker tako odkrito govori o težavah, saj pripadniki narodnih manjšin zelo redko priznajo tegobe lastne skupnosti. “Vem, da je tako, ker so nas vzgojili, da o tem v javnosti ne smemo govoriti,” je poudaril celovški literarni zgodovinar. “Beseda ima vključevalno moč, zato je po mojem prav, da si priznamo, kakšno je dejansko stanje.”VP