Ideje so antidepresiv

Zadnji dan Kopergrounda bo Marko Brecelj na vrtu Pokrajinskega muzeja v Kopru v mraku zasliševal Žanin Čopi, na razpetem jadru se bo odvrtel dokumentarec Istrana Elvisa Lenića Drug Ferlin. Zadnji udarec bo Koperground izvedel v družbi cerkvenih mož in psihoanalitika v filmu Habemus Papam Nannija Morettija.

 Foto: Reka Šav
Foto: Reka Šav

KOPER> Kopergorund, ki ga organizira Društvo prijateljev zmernega napredka, je imel letos dva tedna možnost, da konkurira zabavam ob morju. Na razpeto jadro je Iskrin projektor redno projiciral filme, za dionizično pa so minulo soboto poskrbeli hrupna eksperimentalna rock zasedba Barka tone in bele plombe in etno pankerji Bretones iz Cerknega. Marko Brecelj je minuli konec tedna na zaslišanjih bezal podrobnosti iz režiserjev Janeza Burgerja in Diega Menendesa, Nerine T. Kocjančič iz Slovenskega filmskega centra in Arinke Šegando Blašković, voditeljice radijske oddaje Siora Spia.

Janez Burger depresiji pobegne le, če ima ideje. To je zanj edini učinkoviti antidepresiv, je povedal na petkovem zasliševanju. Melan-holije, najnovejšega filma Larsa von Trierja, ni gledal, saj mu je ob njegovi Plesalki v temi postalo tako slabo, da je šel iz kina. Od tedaj ignorira filme režiserjev, ki padejo v njegovo kategorijo “filmarjev Plesalke v temi”. S slovensko filmsko sceno je zadovoljen, saj ima veliko dobrih režiserjev, pravi pa, da se Slovenija premalo vključuje v evropski koprodukcijski sistem, ki je zelo dobro razvit in ima 350 milijonov potencialnih gledalcev. Ker želi še naprej živeti od režije, možnosti za snemanje išče tudi izven Slovenije.

Ekipa Kopergrounda bo danes ob 18.30 na Semedelski cesti predstavila izdelke kiparske delavnice - svoje glave bo postavila ob glave narodnih herojev. Jutri ob isti uri pa bodo na Titovem trgu podelili nagrade in čepke za ušesa.

Nerina T. Kocjančič se je s filmom začela ukvarjati kot dijakinja na koprski gimnaziji, kjer je tedanja učiteljica slovenščine Jasna Čebron vodila filmski krožek, se je spominjala v soboto. Nato jo je zaneslo v Ljubljano na študij primerjalne književnosti, a jo je razočaranje nad študijem in iskanje miselnih izzivov leta 1981 pripeljalo do gledališke skupine FV 112/15, pozneje pa se je znašla v filmski redakciji ŠKUC.

Med drugim so v kinu Komuna pripravili retrospektivo filmov Pier Paola Pasolinija, ki so jih pretihotapili iz Italije. “Ljudje so že popoldne stali v vrsti, da bi kupili karte.” Velika sprememba na slovenski filmski sceni pa se je zgodila po razpadu Jugoslavije, pravi Kocjančičeva: “V 90. letih je bilo 98 odstotkov filmov iz ZDA.” S tem se je izgubilo tudi prejšnje občinstvo, sušno obdobje pa je reševal le ljubljanski Liffe. Avtorski film se pri nas ponovno uveljavlja šele v zadnjem času z art kino mrežo, ugotavlja.

Arinke Šegando Blašković iz Kanfanarja Breclju v nedeljo ni uspelo v fizični obliki privesti v Koper, saj ne mara potovanj, zato je bilo zaslišanje telefonsko. Arinko, upokojeno učiteljico glasbe, in njenega moža Francija Blaškovića, ki na Radiu Pula že 22 let vodita oddajo Siora Spia, poslušajo predvsem upokojenci, par pa vsak teden obdeluje teme iz politike. Arinka, ki je bila v preteklosti aktivna tudi v sindikatu, opaža, da danes ljudje jezo zaradi političnih potez stresajo predvsem na internetnih forumih in ne več na ulicah.

Fužinski gverilec s kamero Diego Menendes pa se je v nedeljo čudil, ker v Sloveniji veliko ljudi izraža protiameriška stališča, po drugi strani pa ti isti ljudje polnijo kinodvorane, v katerih se vrtijo hollywoodski filmi. Navdušen ni niti nad tujimi režiserji, ki snemajo filme o vojni v Jugoslaviji, medtem ko še mi sami ne razumemo dobro lastne mentalitete. Ni ljubitelj filmskih festivalov, saj je tam veliko hierarhije in ločenih skupin: “Liberalni svet je zelo zaprt.”

REKA ŠAV


Najbolj brano