Grenko-sladka zgodba izza meje kmalu v kinih

Slovenska manjšinska koprodukcija Zoran, moj nečak idiot italijanskega režiserja Mattea Oleotta 30. januarja prihaja v slovenske kinematografe.

Režiser Matteo Oleotto (levo) in Giuseppe Battiston glavni igralec
Režiser Matteo Oleotto (levo) in Giuseppe Battiston glavni igralec  

LJUBLJANA > Oleottov film, ki tematizira življenje ob slovensko-italijanski meji, v ospredje postavlja grenko-sladko zgodbo o Paolu in njegovem nečaku Zoranu. Film so v petek prestavili v kinu Komuna.

Ciničen in odrezav Paolo živi v Gorici in dneve večinoma preživlja v lokalni gostilni pri Guštiju. Dela kot kuhar v domu upokojencev, že vrsto let pa ga zaposluje tudi zasledovanje njegove nekdanje žene. Njegov rutinski vsakdan se spremeni po tem, ko izve za smrt svoje slovenske sorodnice. Namesto dediščine se pri njem pojavi njegov čudaški nečak, najstnik Zoran, ki ga Paolo nejevoljno vzame k sebi.

“Zoran je zelo poseben lik”

"Zoran je na svoj način zelo poseben lik: je zelo inteligenten, hkrati pa tudi socialno zadržan, sramežljiv fant. Vseeno mi je bil nekako blizu - dobro je, da v vsaki vlogi najdeš nekaj, s čimer se lahko poistovetiš," je na petkovem pogovoru z ustvarjalci filma v hotelu Vander povedal igralec Rok Prašnikar, ki je zaigral v naslovni vlogi.

Italijanski igralec Giuseppe Battiston, ki je v filmu upodobil Paola, je samo izkušnjo igranja v celovečercu doživljal kot zelo pozitivno. "Zamisel za film se je začela oblikovati že pred šestimi leti, sam sem pri njej prisostvoval že od vsega začetka. Zelo lepo je bilo, ker sva z režiserjem delila skupne vizije, film sva dojemala na podoben način," pa je povedal Battiston.

“Ko si pogledaš ta film, se nasmeješ zato, ker spoznaš, da je to res lahko resnica"

"Film je komedija, želeli smo si, da bi se občinstvo tudi nasmejalo, vendar ne iz same komedije kot take, temveč zato, ker filmski liki realno prikazujejo teritorij, so res verodostojni. Ko si pogledaš ta film, se nasmeješ zato, ker spoznaš, da je to res lahko resnica," je dodal.

Navdih za snemanje filma je po Oleottovih besedah izviral iz treh stvari: "Prva stvar je povedati zgodbo o moških, ki sem jih spoznal v svojem otroštvu. Veliko so pili, bili so skorajda grozni. Take osebe imam rad in jih rad raziskujem, saj menim, da imajo veliko dušo, vendar pa je ne morejo izraziti. Druga stvar je seveda ozemlje, rad imam ta košček sveta in odločil sem se, da bom svoj prvenec snemal prav tukaj, od koder izviram."

Tretja stvar pa je po režiserjevih besedah združitev dveh popolnoma različnih likov - Paola na eni in Zorana na drugi strani. "Paolo je grozen moški, moški brez sanj. Vsak dan si želi oditi, vendar nato začne popivati in do odhoda dejansko ne pride. Ideja za Zorana pa se mi je porodila med delom v psihiatrični bolnišnici. Tam sem spoznal fanta, ki je zelo dobro igral pikado, zelo močnega se je počutil le tedaj, ko je igral," je še povedal Oleotto.

Zoran, moj nečak idiot je režiserjev filmski prvenec, vendar je Oleotto izkušnje z režijo pridobival že prej, saj je delal na televiziji. Povedal je, da so mu bile izkušnje s televizije pri snemanju filma v veliko pomoč, se je pa lahko pri filmu, v nasprotju z delom na televiziji, poglobil v psihologijo likov.

V filmu je v stranski vlogi Jureta zaigral Jan Cvitkovič, ki je povedal, da mu je bil način Oleottovega dela zelo všeč: "Je senzibilna in topla oseba, ni poln samega sebe. Dejansko ga zanima film, dejansko ga zanimajo ljudje. Ve, kaj dela."

Oleottov prvenec je nastal v koprodukciji Staragare in italijanske filmske produkcije Transmedia.

STA


Najbolj brano