Grafike Aleša Sedmaka med idejo velikega in intimnim dnevnikom

Razstavni projekt Grafika na Obali, ki ga pripravljajo v Društvu likovnih umetnikov Insula, tokrat postavlja v središče opus Aleša Sedmaka. V galeriji koprskega Pokrajinskega muzeja se razpira pogled v njegovo ustvarjanje s konca 80. let prejšnjega stoletja, v izolski Insuli pa so na ogled avtorjevi sitotiski, ki so v njegovem ateljeju nastali letos.

 Sitotiske velikih formatov Aleš Sedmak razstavlja v galeriji  koprskega Pokrajinskega muzeja  Foto: Maksimiljana Ipavec
Sitotiske velikih formatov Aleš Sedmak razstavlja v galeriji koprskega Pokrajinskega muzeja  Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER, IZOLA > Razstava Grafike 1986, 2011, ki so jo odprli predsinočnjim, bo na ogled do 8. septembra.

Leta 1986 je Aleš Sedmak naredil ogromen stroj za sitotisk. “Mašina”, edina te vrste v nekdanji skupni državi, je omogočala sitotiske dvometrskih formatov. Konstrukcija velikega stroja je bila posledica Sedmakovega zanimanja in raziskovanja takrat med umetniki izjemno priljubljene tehnike sitotiska oziroma serigrafije.

Kot pravi avtor, je razlogov za to več, med glavnimi pa je študijsko potovanje v Združene države Amerike, kamor se je odpravil sredi 70. let. “Takrat sem v živo videl dela popartistov, ki so me navdušila. Sama tehnika sitotiska, kakor sem jo do tedaj poznal, pa me ni zadovoljevala, zato sem začel iskati možnosti, da bi grafike v velikih formatih izdelal tudi sam,” je svojo fascinacijo nad velikim pojasnil Sedmak, ki je za osrednji motiv serije monumentalnih sitotiskov, ki so nastali leta 1986 izbral čoln. Umetnostni kritik Dejan Mehmedovič meni, da prav ta motiv v Sedmakovem opusu predstavlja tematsko izhodišče, ki kot nekakšen umetniški in izpovedni izrek zapolnjuje celotno avtorjevo ustvarjalno obdobje. Čoln tako postane Sedmakov atribut, prek katerega odkriva in razrešuje različne problematike - od čutnih, racionalnih, instinktivnih do filozofskih.

In četudi Sedmak velja za konceptualista, sam pravi, da je predvsem ustvarjalec, ki si dovoli odprtost: “Najbolj pomembno se mi zdi, da sem kot ustvarjalec dovzeten za dogajanje okrog sebe, da znam opazovati in zatem svojo interpretacijo videnega prenesti v medij.”

Temu pritrjuje tudi izolski del razstave. V galeriji Insula, kjer predstavlja najnovejše, še po barvi dišeče sitotiske srednjih formatov, gledalec zlahka opazi “vdor” vsebin in motivov, ki Sedmaka vsakodnevno spremljajo. Osnovna ploskev njegove izpovedi ostaja morje, a avtor je ne poseljuje več s plovnimi objekti.

Pred morski horizont postavlja figure, utrinke iz svojega vsakdanjika, podobe metuljev in kačjih pastirjev pa govorijo o “dotiku” naravoslovne ilustracije, ki se ji avtor v zadnjih letih intenzivno posveča.

In če je koprska postavitev dragocena predvsem zaradi sitotiskov velikih, dvometrskih formatov, ki predstavljajo unikum v takratni grafični produkciji, je izolska povsem druga zgodba. Ideja velikega je popolnoma v ozadju: v prvem planu je intimna izpoved, lahko bi celo rekli neke vrste vizualni dnevniški zapis. Vse, kar je ostalo od kolosalnega, je širjava, neskončnost morja na slikovnem ekranu.

Prek nje avtor pripoveduje o na videz malih, drobnih in vsakdanjih rečeh. Takšnih, ki so pravzaprav velike.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano