Glasbeni masaker na novogoriškem odru

V prednovoletnem času se priležejo koncerti, v katerih zmagujejo mladost, duhovitost in lahkotne(jše) teme. Prav v tem duhu so minulo soboto v Kulturnem domu Nova Gorica omogočili nastop našega najmlajšega simfoničnega orkestra Nova filharmonija.

NOVA GORICA > Simfonični orkester Nova filharmonija je leta 2010 združil ljubiteljske in profesionalne glasbenike s Primorske, večinoma nekdanje in sedanje učence glasbenih šol.

Krasna pobuda že žanje sadove. Za glasbeniki je vrsta odmevnih nastopov, dirigent Simon Perčič pa skrbi za visoko raven poustvarjalne energije. Kljub mladosti na trenutke orkester zveni “odraslo” in suvereno, čeprav, to je le treba zapisati, se mladosti občasno “utrga” in poskoči čez meje okusnih decibelov. Seveda pričakovano in z veseljem sprejeto. Posebno, ko se lotijo glasbene šale A Grand, Grand Overture, op. 57, ki jo je navdahnjeno napisal Malcolm Arnold že pred pol stoletja. Šala ima izjemno priljubljeno glavno temo, vključuje pa tudi duhovit vložek solistov na hišnih sesalnikih.

V času, ko je John Cage komponiral svojo 4 minute in 33 sekund dolgo “tišino”, je bilo mogoče vse, tudi nastop sesalnikov s simfoničnim orkestrom. Skladatelj se je seveda samo šalil in na vrhuncu skladbe vključil še “snajperje”, ki hladnokrvno pobijejo moteče soliste. Na goriškem odru je to vlogo izvedla muzikologinja in novinarka Radia Koper Tatjana Gregorič. Sicer s pištolo-pokalico, ki je dopuščala tudi preživetje, a moteči sesalci v rokah nadležnih sesalcev so vendarle pocepali po tleh. V veliko zadovoljstvo vseh prič tega glasbenega masakra.

Seveda, mladost naj bo vesela in lahkotna, kot je zabaven in poskočen Hoe-Down, RodeoAarona Coplanda ali Skočna iz Prodane nevesteBedricha Smetane ter slavnostno koncipirana Elgarjeva Pomp and Circumstance, op. 39.

Ker pa ne gre samo za “veselico” (kot se je sicer večer sklenil v dodatku, kjer je vse prisotno pritegnilo refrenu Avsenikovega ultra hita Slovenija, od kod lepote tvoje), so se na koncertu z resnejšimi deli predstavili tudi trije solisti. V Schumannovi skladbi je kot solistka nastopila nadarjena oboistka Neža Podbršček, na bandoneonu se je v priljubljeni in rahločutni umetnini Adios NoninoAstorja Piazzolle predstavil Maurizio Marchesich, najlepše presenečenje pa je pripravila mlada sopranistka Anja Šinigoj (1994) z izvedbo skladbe Franza LeharjaGiuditta - Meine Lippen, sie küssen so heiss. Ljubezni polno arijo je zapela suvereno in z dovršeno tehniko. Njen sopran je zelo prijeten za uho, nadzorovan v najvišjih legah, predvsem pa voluminozen, kar je za sopranistke velikanska dodana vrednost.

Orkester je dobro voden, uravnotežen po instrumentalnih skupinah (slednje je prišlo do izraza v Sibeliusovi Finlandii, op. 26), včasih seveda tudi mladostniško odprt in vihrav, a v celoti gledano žlahten produkt glasbenega šolstva na Primorskem. JOŽE ŠTUCIN

---