Glas zoper despotizem
Duhovit, oster in zajedljiv, a vse kajpada zmerno. Tak je bil Marko Brecelj tudi na predsinočnjem triurnem “plesnem večeru” Skrivanje pleše v mali dvorani Gledališča Koper.
Marko Brecelj med nastopom Skrivanje pleše
KOPER> Kakih petdeset, šestdeset ljubiteljev njegove umetnosti je Marko Brecelj zgledno pogostil z vinom in drugimi priboljški, uvodoma pa jim pred nosovi pomahal z debelo kuverto, polno 50-evrskih bankovcev: “Tu notri imam denar, 2500 evrov, ki so mi jih iz državnega proračuna pomotoma nakazali 31. decembra. Začel sem delati dobra dela, a že 2. januarja ugotovil, da je prišlo do pomote. Prijatelju sem že vrnil 1900 evrov, potem pa sem si jih pri njem spet moral izposoditi. Ampak dva dneva sem bil pri njem brez dolga, kar je bil lep občutek.”
Iz denarja, ki ga bo prej ali slej tako ali drugače treba vrniti, so mu tovariši iz Društva zmernega napredka napravili izzivalno pokrivalo, pod katerega je skril plešo. Takole pokrit je nizal svoje slavne in neslavne napeve, tudi klasike z albuma Cocktail in svojo prvo mojstrovino Rolling Stonesi spoznajo moje stare starše, ki letos obhaja 40. rojstni dan, prav posebej pa je poudaril, da so tehnične nerodnosti pomemben sestavni del njegovega nastopa, ki so mu večer kasneje prisluhnili tudi poslušalci Radia Koper.
“Rabljeni kantavtor” se je večkrat spomnilstarega prijatelja in sodelavca Ivana Volariča Fea (1948-2010), s katerim je kot Duo zlatni zubi v koprski gledališki dvorani - ta stari, leseni, z dragoceno patino - nastopal leta 1980. Posebni poslastici tokratnega nastopa sta bila daljši odrecitirani odlomek vzgojno-izobraževalnega muzikala v nastajanju Torej v Vršac, ki ga Brecelj naslednje leto namerava krstno uprizoriti v Cankarjevem domu, in nova skladba Mislila sva resno (Ven iz EU).
Brecelj, ki še zmeraj kolenuje in med naključnimi srečanji s koprskim županom Borisom Popovičem “ponižno” poklekne, je nastopu na rep pripel še “nauk basni”: “Smo v neznosno skaženi atmosferi. Okrog cesarja, pilota demokracije, je krog samih kimavcev, namesto da bi bili v njegovi bližini tudi kritični in ustvarjalni ljudje. Naš prostor je skažen v demokratični despotizem, ki je padel v Mariboru, prej ali slej pa bo moral pasti in se hudo polomiti tudi v Kopru - ne cesar, ampak despotizem.”
ANDRAŽ GOMBAČ