Polikana Mercuryjeva biografija

Jesenski hit v slovenskih kinematografih Bohemian Rhapsody, ki si ga je ogledalo že več kot 42.000 gledalcev, je precej polikana biografija o frontmanu zasedbe Queen Freddieju Mercuryju. Scenarista sta si namreč vzela precej svobode v prikrojevanju resničnih dejstev, da bi prikazala čim bolj neomadeževano podobo velikega zvezdnika. V vlogi Freddieja blesti Rami Malek, ki bo zagotovo v igri za oskarja za glavno moško vlogo.

Rami Malek se je zelo poglobljeno vživel v vlogo enega najbolj 
karizmatičnih in talentiranih rock zvezdnikov vseh časov.
Rami Malek se je zelo poglobljeno vživel v vlogo enega najbolj karizmatičnih in talentiranih rock zvezdnikov vseh časov. 

Osemletno genezo filma so sicer spremljale številne kontroverznosti, predvsem povezane z režiserjem Bryanom Singerjem (Osumljenih pet, Možje X), ki so snemanje filma večkrat postavile na kocko. Ta se je zaradi številnih odsotnosti in nesoglasij z ekipo poslovil od režiserskega stolčka, konec leta 2017 pa ga je doletela tudi obtožba spolne zlorabe mladoletnika. Film je dokončal Dexter Fletcher. Scenarija sta se lotila Anthony McCarten (Najtemnejša ura, Teorija vsega) in Peter Morgan (Kraljica, serija Krona), ki sta pri pisanju precej sodelovala s Queenovcema Brianom Mayjem in Rogerjem Taylorjem. Prav onadva naj bi se najbolj zavzemala za to, da se ne omadežuje Mercuryjeve zapuščine. Prva izbira za vlogo je bil Sacha Baron Cohen, ki bi, kot je zanj značilno, najverjetneje ustvaril zelo karikirano različico Freddieja. Zavzemal naj bi se za bolj kontroverzno upodobitev, kasneje je zaradi razhajanj z Mayjem in Taylorjem prekinil sodelovanje. Producenti so se nato odločili za Maleka, ki je pred tem nase najbolj opozoril z zelo kompleksno vlogo shizofrenega računalniškega genija v nadaljevanki Mr. Robot, ki mu je prinesla televizijskega oskarja.

Rami Malek - steber filma

Prav Malek, ki se je zelo poglobljeno vživel v vlogo enega najbolj karizmatičnih in talentiranih rock zvezdnikov vseh časov, je steber filma. Ta še posebej izstopa med posnetki koncertov, kjer se za trenutek skorajda zazdi, da gledamo resničnega Freddieja Mercuryja. Malek je namreč do potankosti naštudiral njegovo odrsko prezenco, naučiti pa se je moral tudi sobivanja z zobno protezo, saj je Mercury imel veliko zobovje (imel je štiri dodatne zadnje zobe), ki pa mu je omogočalo velik vokalni razpon - dosegel je lahko tudi štiri oktave.

Scenarista sta film začela leta 1970, ko je Farrokh Bulsara tedaj še kot študent umetnosti delal na londonskem letališču Heathrow na oddelku prtljage. Nekega dne je obiskal koncert benda Smile, ki sta ga sestavljala Brian May in Roger Taylor. Očaran nad skupino je po koncertu pristopil do njenih članov in jih povprašal, če morda potrebujejo pevca; pet minut pred tem jih je namreč zapustil njihov pevec Tim Staffell. To je že prva “revizija” resničnih dogodkov. Freddie Mercury naj bi zasedbo precej časa spremljal in članom najedal, če bi se jim lahko pridružil. Druga prikrojitev dejstev je povezana z basistom Queenov Johnom Deaconom. V filmu je prikazan kot izvorni član zasedbe, kar pa ni res. Deacon se je Queenom pridružil leta 1971, ko so preizkusili že približno tri basiste.

Šestminutni radijski singel?!

Eden boljših delov filma je, ko se Queenovci udeležijo sestanka s slavnim producentom, ko so že dokončali eno njihovih največjih mojstrovin A Night at the Opera in na katerem so vztrajali, da skladba Bohemian Rhapsody postane singel. V tedanjih časih je bilo nekaj nepojmljivega, da na radijske postaje pošljejo šestminutno skladbo, ki za nameček vsebuje še operni vložek. Lik producenta Rayja Fosterja (nerazpoznavni Mike Myers) v grobem temelji na direktorju EMI-ja Royju Featherstoneu, ki pa je bil pravzaprav velik oboževalec skupine in je verjel v njihov potencial. Razen nestrinjanja z izbiro singla je vse preostalo, povezano s tem producentom, izmišljeno. V filmu je tudi prikazano, da je zasedba razpadla zaradi Freddijeve odločitve, da se loti solo kariere, odnosi med njimi pa da so se zelo ohladili. To je še en precejšen odmik od resničnih dogodkov. Leta 1983 so bili člani benda popolnoma izgoreli zaradi obsežnih turnej, ki jim ni bilo videti konca. Dejstvo je, da je vsem članom godilo malce počitka, skupina pa ni nikoli razpadla. Konec tega leta so celo začeli z vajami za nov album.

Nedvomen vrhunec filma, tako v glasbeno vizualnem smislu kot v popolni Malekovi preobrazbi, je nastop na Live Aidu leta 1985, čigar ozadje pa so za potrebe bolj dramatičnega učinka precej spremenili. V filmu izvemo, da je Freddie malo pred tem nastopom izvedel, da je okužen z virusom hiv. Tudi to ni res, Mercury naj bi po številnih zanesljivih virih za svojo diagnozo izvedel leta 1986 ali 1987. Poleg tega smo v filmu soočeni še z veliko Freddijevo tremo pred nastopom, ker niso nastopali več let. Zasedba je leta 1984 izdala album The Works in ga je skorajda celo leto promovirala na turneji.

Največ zgražanj pa je med kritiki požela mlačna obravnava Freddijeve biseksualnosti. Veliko prostora je v filmu namenjenega “ljubezni njegovega življenja”, kot jo je imenoval, Mary Austin, ki je bila sicer zelo pomemben del Freddijevega življenja, a popolnoma zasenči njegovo biseksualnost. Edini prizori spolnosti so prihranjeni za Mary. Privlačnost do istega spola je zelo sterilno in stereotipno nakazana (pogledi, pomežiki, trepljanje po zadnjici …), v tem slogu nadaljujejo tudi, ko Freddie spozna svojega dolgoletnega partnerja Jima Huttona.

Skratka, Bohemian Rhapsody je zelo konvencionalna filmska biografija, ki ne želi metati nikakršne sence na podobo Freddieja Mercuryja, ampak podati čim bolj idealno različico njegovega življenja. Škoda je le izjemnega dela in talenta, ki ga je Rami Malek pokazal v tem filmu.


Najbolj brano