Fetiš lažne čistosti

Vinska sorta, ki bogato rodi v vinogradih Goričkega, in radoživ ljudski ples, se družita v naslovu romanesknega prvenca Štefana Kardoša. Prekmurski pisatelj je z romanom Rizling polka, ki je na letošnjem seznamu obveznega branja za Cankarjevo priznanje, v Koper prišel prav na martinovo.

KOPER> Rizling polka, ki je leta 2008 Kardošu prinesla kresnika, velja za njegov prvi samostojni roman. Pred njim, leta 2002, je v soavtorstvu z Normo Bale in Robertom Titantanom Felixem namreč objavil roman Sekstant. Lani pa je pri mariborski založbi Litera izdal Pobočje sončnega griča.

Minuli petek se je pisatelj in učitelj slovenščine na Dvojezični srednji šoli v Lendavi najprej srečal z dijaki drugega letnika koprske gimnazije, zvečer pa je o svoji literarni poti in o Rizling polki spregovoril na literarnem druženju, ki sta ga v sodelovanju pripravila Slavistično društvo Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja.

Kardoš se Rizling polki ukvarja z značilnostmi tradicionalnega in patriarhalnega okolja ter preizprašuje njegove meje. Literarno dogajanje umesti na podeželje, v vasi, razsejane po vinorodnih gričih. Kot je povedal v pogovoru s slovenistko Senijo Smailagič, je večina oseb v romanu, ki jih je življenje tako ali drugače zaznamovalo, še sposobna hrepeneti. Tudi glavni protagonist, vinogradnik Cveto Golja, ki je na poklicem področju uspešen in uresničen, želi pa si ljubezni in družine.

Zaljubi se v Rusinjo Elizabeto, ki je prišla služit kruh kot striptizeta, in se z njo poroči. Liza kmalu zanosi, govorice, ki jih sliši v gostilni, pa v Cveta naselijo razjedajoč dvom. Gnan od mrzlične želje, da bi prišel stvari do dna, želi odkriti “storilca”. “Če bi iskali žanrsko oznako romana, bi lahko rekli, da gre za antidetektivko. V običajnih kriminalkah se junak in bralec ukvarjata s tem, kdo je tisti, ki je nekomu življenje vzel, tu pa gre za vprašanje, kdo je življenje spočel,” je pojasnil pisatelj, ki bralca zaposli tudi z vprašanjem o razmerju o naključju in usodi.

Ker sta roman Andreja PredinaNa zeleni veji in zbirka kratkih zgodb OčiAndreja Makuca uvrščena na letošnji seznam za Cankarjevo priznanje pred dobrim mesecem sprožili silovito polemiko (Predinova je bila kasneje s seznama obveznega čtiva umaknjena), se je pogovor sukal tudi okrog vulgarizmov v jeziku.“Dijaki nižjih letnikov gimnazije so velikokrat izjemno zgroženi in ogorčeni, ko v knjigi ali pa v Slovarju knjiženega jezika naletijo na kletvico ali vulgarizem. Menijo, da to v književnost ne sodi, v trenutku, ko pa stopijo na hodnik, je njihov besednjak poln izrazov, ki neizmerno presegajo tisto, nad čemer so se v razredu zgražali. Mislim, da nekako ponotranjijo zanimiv paradoks - da življenje, takšno kot je, v literaturo ne sodi,” je svojo izkušnjo z občinstvom delil Kardoš in dodal, da je v slovenskem prostoru knjiga pač še vedno fetišiziran predmet lažne čistosti.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---