Festival slovenskega filma mora ostati

Festival slovenskega filma (FSF) nujno potrebuje večjo finančno podporo občine Piran in ureditev osnovnih tehničnih razmer za izvedbo festivala v portoroškem Avditoriju - to je le eden od zaključkov, ki jih je v poročilu o lanski uspešni izvedbi navedla ekipa festivala.

Igor Prassel, Jožko Rutar, Ženja Leiler, Uroš Grilc, Peter Bossman in Marko Česnik po pogovorih v Piranu     Foto: Maja Pertič Gombač
Igor Prassel, Jožko Rutar, Ženja Leiler, Uroš Grilc, Peter Bossman in Marko Česnik po pogovorih v Piranu  Foto: Maja Pertič Gombač

PIRAN > Včeraj so minister za kulturo, župan in predstavniki festivala sklenili, da bodo v kratkem podpisali dogovor, ki naj bi zagotavljal dolgoročno izvajanje festivala v piranski občini, še zlasti pa pogoje zanj.

“To je tako pomemben festival za slovenski film in slovensko kulturo, da si ga želimo še močneje vpeti v lokalno okolje in doreči njegovo dolgoročno izvajanje v korist filmskih ustvarjalcev, obiskovalcev in razvoja filmske kulture v Piranu,” je včeraj dejal minister Uroš Grilc, ki zatrjuje, da festival nedvomno ostaja v Portorožu. Meni, da je eden od načinov, kako festival dolgoročneje in močneje povezati z okoljem, predvsem ta, da v piranski občini okrepijo filmsko kulturo in vzgojo. “To se mi zdi v povezavi s festivalom najboljša in najtrajnejša rešitev, ki bo vzpostavljala tudi v prihodnosti nov odnos do filma na tem območju,” še pravi minister.

Kot primer filmsko zelo uspešnega mesta Grilc navaja Izolo: “Ima festival Kino Otok, ki je mednarodno zelo uspešen in odmeven, in kino Odeon, ki izvaja filmski program skozi vse leto. Verjamem, da lahko Piran zlahka naredi nekaj podobnega.” Za dolgoročni razvoj filmske kulture pa so pomembne povezave s šolami in vrtci ter oblikovanje ciljnih skupin, ki jih zanimajo specifični, zahtevnejši, umetniški filmi. Na ministrstvu bodo v letošnjem letu izpeljali drugi del projekta digitaliziranja kinodvoran, in del bodočega dogovora je tudi opremljanje Avditorija s sodobnim digitalnim filmskim projektorjem. Festival si je namreč lani dva projektorja izposodil, a to precej dviguje stroške.

Da je Festival slovenskega filma zelo pomemben za piransko občino, je prepričan tudi župan Peter Bossman: “Ocenjujemo, da je bilo lani na festivalu več kot 10.000 obiskovalcev, kar je veliko, in za občino, ki živi od turizma, zelo pomembno. V pripravi je dogovor, ki bo zagotovil, da bo festival ostal v piranski občini. Bistveno bolj bomo sodelovali, vendar ne zgolj finančno, temveč tudi pri zagotavljanju infrastrukture, logistike in drugega.”

Prireditelji FSF že nekaj let opozarjajo tudi na šibko vpetost turističnega gospodarstva v festival, čemur pritrjuje tudi piranski župan: “Vsi nekako čutimo pomanjkanje njihove vključenosti v tej zgodbi, zato smo se dogovorili, da se bomo skušali s turističnimi akterji pogovoriti. Če bo festival še zrasel, bodo ne nazadnje tudi oni imeli koristi.”

Jožko Rutar, direktor Slovenskega film-skega centra, si od dogovora obeta predvsem dolgoročno stabilno sodelovanje. Od piranske občine pričakuje večjo vpetost Avditorija, lokalne skupnosti in več dogovorov: “Mi prinesemo na določeno lokacijo vsebino in potrebujemo okolje ter razmere, da jo kar se da najbolje predstavimo najširšemu krogu obiskovalcev. Na dolgi rok pa pričakujemo, da se bo lokalno občinstvo še bolje odzivalo,” meni Rutar in dodaja, da je še zlasti lanska izvedba dokazala, kakšen potencial ima Festival slovenskega filma v Portorožu.

Včerajšnje srečanje je tako rodilo ustno zavezo, pogodbo o sodelovanju pa naj bi podpisali v mesecu dni. Takrat bo tudi dokončno potrjeno, ali bo stalno bivališče Festivala slovenskega filma resnično Portorož oziroma občina Piran. Nov datum festivala bodo sporočili marca, ko bo tudi znano, ali bo festival še vedno vodila lanska festivalska ekipa z Igorjem Prasslom na čelu. MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano