Festival, ki povezuje evropske narode

Revija v reviji je predsinočnjim sklenila svoj deseti krog. Letošnje jubilejno mednarodno srečanje založnikov, urednikov in avtorjev iz srednje in jugovzhodne Evrope je potrdilo pomen in potrebo po ohranitvi te v Evropi enkratne oblike sodelovanja marginaliziranih nacionalnih kultur brez posredovanja velikih jezikov.

ŠKOCJAN > Mednarodnega festivala in projekta Revija v reviji, ki ga deseto leto koordinira in vodi KUD Apokalipsa, se je letos udeležilo 38 avtorjev, prevajalcev, drugih umetniških ustvarjalcev, urednikov in založnikov iz 11 evropskih držav.

Razpet med Škocjanom, Divačo in Ljubljano je festival v treh dneh ponudil številne dogodke: literarne, glasbene in filmske večere, revijalno-knjižni sejem, različne okrogle mize, pogovore in delovna srečanja. Obenem so predstavili nove izdaje slovenskih in tujih avtorjev, antologij in revij.

“Novost letošnjega tridnevnega festivala so bila tudi priznanja in nagrada. V sklopu sejma smo za urednico leta razglasili Žaneto Nalewajk, priznanje za založnico leta pa podelili Joanni Strzelecki. Prvonagrajenec 15. haiku natečaja je postal Dominique Reščič,” je razkril Primož Repar, eden od pobudnikov festivala.

“Festivalsko mreženje se tke še prek celega leta in rezultati so vidni. Če ne bi bilo teh pobud, marsikaj ne bi izšlo, lani je bil tako preveden Kosovel v slovaščino, še prej je izšel, preveden v angleščino, v New Yorku. Mnogi slovenski in med njimi neredki primorski avtorji so postali znani v tujini, poleg samostojnih prevedenih izdaj tudi prek izdanih dvo in večjezičnih antalogij,” je povedal Aleksander Peršolja v imenu domačega KD Vilenica.

“Perfektna ideja - izmenjava literarnega gradiva med revijami, ob tem da vsaka revija daje poseben prostor ali celotno številko tuji, partnerski reviji -, je nam, Čehom, približala že marsikaterega književnika iz Slovenije. Tudi Meto Kušar, Jureta Jakoba, Josipa Ostija,” je Jirí Macháček razgrnil del knjižne bere revije Protimluv, katere pobudnik in glavni urednik je.

Na Poljskem so, zahvaljujoč tem povezavam, v zadnjih letih lahko v svojem jeziku brali dela, ki so jih napisali Maja Vidmar, Barbara Korun ter Miklavž Ocepek. “Festival ima prihodnost, saj smo vsi udeleženci zagovorniki ideje, da nas povezujejo podobnosti, kot tudi jezikovne in kulturne različnosti, ki jih je potrebno spoznavati in ohranjati,” meni Žaneta Nalewajk, ki je ustanoviteljica in glavna urednica poljske literarne revije Tekstualia.

Zoltán Ágoston, madžarski publicist, literarni kritik in glavni urednik revije Jelenkor, se je udeležil vseh desetih dosedanjih festivalov Revija v reviji. “Mednarodne razmere dobro poznam in vem, da je ta festival in projekt edina takšna točka druženja za srednjeevropske narode,” je izpostavil izjemnost mreže, ki je nastala mimo vseh uradnih struktur.

Festivalske zasluge, da ponovno vzpostavlja nekoč že trdne stike med narodoma, cenijo tudi na Hrvaškem. “V naši reviji Quorum, kjer sem urednik, smo že objavljali dela Šalamuna, Svetine, Jurija Hudolina, Aleša Debeljaka pa tudi Kosovela. Čeprav se zavedam nuje prehoda na e-izdaje, pa tako večina bralcev, kot tudi sam, še cenim tiskane verzije, saj menim, da je fizični stik del branja,” je povedal Miroslav Mićanović.

Organizatorji pa imajo pogled usmerjen že v prihodnost. “Ob tem, ko Evropa podpira take oblike povezav, že pripravljamo prijavo, ki bo vsebovala 10 književnih izmenjav med osmimi revijami, večjezično banko literarnih tekstov in izmenjavo filozofskih tekstov,” napoveduje Stanislava Chrobáková Repar, Slovakinja, ki je poročena v Slovenijo. “Na Slovaškem smo ženske poimenovane za Slovenke, zato sem tudi napisala knjigo Slovenka na kvadrat, ki opisuje izkušnje tujca v Sloveniji. Tudi zaradi tega vem, da se še vedno premalo poznamo in da nas čaka še obilo dela,” je bila optimistična, da se bo projekt in festival pretolkel tudi skozi recesijske čase.

BOGDAN MACAROL

---