Ferdinandova zgodba v plesu

Bikec Ferdinand je drugačen od svojih vrstnikov: ni razborit, bikoborbe ga ne zanimajo, najraje poseda pod plutovcem in duha marjetice. Ferdinandov literarni oče je ameriški pisatelj Munro Leaf, po motivih zgodbe, ki je izšla leta 1935, pa je nastala tudi plesna pravljica Bikec Ferdinand.

KOPER > Premiera druge otroške predstave v tej sezoni bo v Gledališču Koper danes ob 10.30.

Laefova zgodba se je rodila na mah - pisatelj jo je napisal v eni sami uri -, izšla pa je slabo leto pred začetkom španske državljanske vojne. Zaradi pacifističnega sporočila jo je frankistični režim prepovedal, prav tako so ji bili nenaklonjeni v nacistični Nemčji. Tam so drobceno knjižico celo označili za izrojeno umetnost in jo zažigali. Od leta 1935 so to Leafovo delo prevedli v več kot 60 jezikov, na odru koprskega gledališča pa bo zgodba bikca Ferdinanda zaživela skozi gib in ples.

Koreograf in plesalec Siniša Bukinac, ki je s koprskim gledališčem sodeloval že večkrat, pravi, da je plesna pravljica, kot so predstavo žanrsko opredelili, okno v svet. V svet zgodbe, njenega avtorja, domišljije koreografa, ustvarjalnosti scenografa in predvsem glasbe: “Mladi gledalci so najbolj kritični - plesna pripoved mora biti dinamična, obenem pa mora zgodbo jasno predstaviti. Če ti uspe narediti plesno pravljico, brez težav narediš tudi plesno predstavo za odrasle.”

Bukinac, sicer tudi plesni pedagog, v koreografijah združuje različne plesne žanre in tehnike, je Bikca Ferdinanda zasnoval na sodobnem gibu, podprtem z baletno tehniko. Pravi, da morajo plesalci, s katerimi sodeluje, znati več plesnih jezikov in dodaja, da je gre za gibalno in fizično zelo zahtevno predstavo.

V naslovni vlogi bo nastopil 21-letni koprski plesalec Jure Gostinčar. Plesno pot je začel s hip-hopom, njegov prvi trener je bil prav Bukinac, s katerim pa sta tokrat ustvarjala v povsem drugačnih plesnih vodah. “Doslej sem sodeloval pri produkcijah, ki so bile namenjene odraslim, tokrat prvič sodelujem v otroški predstavi. Ob tem, da sem se seveda posvečal tudi plesni tehniki in gibu, sem se moral vživeti v vlogo. To je bila zame pri tej predstavi največja novost, pa tudi velik izziv,” pravi Jure, ki ga je Plesna zveza Slovenije lani nagradila kot najboljšega solista. Ob njem in Bukincu bosta v več vlogah plesala še Dana Petretič in Angelo Menolascina, glasba pa je avtorsko delo Mirka Vuksanoviča, ki se je s Ferdinandom v gledališču že srečal. Leta 2004 je namreč napisal glasbo za predstavo, za katero je songe prispeval Milan Jesih, uprizorili pa so jo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. “Delati glasbo za plesno predstavo so sanje vsakega skladatelja,” meni Vuksanovič in poudarja, da ni želel pisati otroške glasbe. “Zgodba nosi pomembno sporočilo, saj govori o tem, da mora družba sprejemati in spodbujati tudi tiste, ki so drugačni. Občutki ob slišanem morajo zato biti pristni in globoki.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---