Fantazija deluje, ko ima pogoje

Ko so pred 35 leti odpirali galerijo Rika Debenjaka, so se lokalni politiki drenjali ob slavnostnem govorniku Sergeju Kraigherju, predsedniku predsedstva SFRJ in njegovi soprogi Lidiji Šentjurc. Nato je maestro Anton Nanut “ zagnal” svoj orkester in začelo je deževati ...

Božidar Debenjak ob svojem portretu iz deških let Foto: Klavdija Figelj
Božidar Debenjak ob svojem portretu iz deških let Foto: Klavdija Figelj

KANAL> Ob 35. obletnici galerije, ki so jo v Kanalu ob Soči praznovali v petek, se je prelilo kar nekaj spominov na začetke in delovanje galerije. Vse skupaj se je začelo, ko je grafik in slikar Riko Debenjak (1908 Kanal -1987 Ljubljana) pred 35 leti daroval grafike iz svojega bogatega umetniškega opusa ter sliko Mati (1939), eno najzgodnejših v njegovem ustvarjalnem opusu. Predsednik umetniškega sveta galerije Peter Blažej, ki je pri galeriji prisoten že od vsega začetka, se je spominjal, da so se na začetku morali kar potruditi, da so Debenjakov podarjena dela obdržali v njegovem rojstnem Kanalu. Tendenca je namreč bila, da bi zbirko razstavili v Novi Gorici, a po zaslugi Andreja Berlota, tedanjega predsednika Krajevne skupnosti, je ostala v Kanalu. Velike zasluge je Blažej pripisal tudi inženirju Janezu Hočevarju, tedanjemu direktorju podjetja Plastik Kanal, ki je pridobil tretjino denarja za galerijo, drugo tretjino je dala novogoriška občina, tretjo pa ministrstvo za kulturo.

Sin Božidar našel koledar z zapisi

Spomnimo naj, da so letos februarja v Kanalu odprli spominsko sobo Rika Debenjaka, v katero je precej arhivskega gradiva prispeval njegov sin, profesor Božidar Debenjak, znani slovenski filozof, ki se je poleg slikarjevega vnuka Primoža Debenjaka udeležil tudi petkove slovesnosti. Profesor je na slovesnosti Pokrajinskemu arhivu izročil pred kratkim najden koledar iz leta 1952, ki ne bi imel večje vrednosti, če ne bi Riko Debenjak vanj tako rekoč vsakodnevno zapisoval, kar je počel ali tudi kakšno sentenco, npr. “Fantazija deluje tedaj, ko ima za to pogoje.” Poleg koledarja je izročil tudi album s pomembnimi zapisi, med katerimi so tudi pisanja pesniku Alojzu Gradniku ter tudi polo, na katero je Rika upodobil Maksim Gaspari, pesem o njem pa je napisal Gradnik.

Ob obletnici so v prostorih galerije pripravili pregledno razstavo Rika Debenjaka, ki obsega 35 slikarskih del. Kot je razstavo predstavila kustosinja Tatjana Pregl Kobe, postavitev ni kronološka, temveč vsebinska. V prvem sklopu so pogledi slikarja na Ljubljano, v drugem je na ogled njegova znamenita Mati, pa portret žene, sina Božidarja, avtoportret, v zgornjih prostorih so upodobitve narave, morja, med katerimi izstopa Pred nevihto, v t.i. apsidi so tihožitja, poslednji sklop pa bi lahko uvrstili pod naslov Umetnik in njegov model. Iz galerije vodi pot v Debenjakovo spominsko sobo, kjer visi najbolj presenetljivo odkritje zadnjih let, to je njegova, do nedavnega neznana slika Avtoportret slikarja z ležečim ženskim aktom iz leta 1942, ki jo je skrito našel njegov sin in jo je bilo potrebno na novo restavrirati. Slika je očitno sodila v umetnikov intimni depo.

Skoraj bi prišel Mitterrand

Slavnostni večer se je nadaljeval z obujanjem spominov; posebej zanimive je nanizal Peter Blažej: povedal je, kako je bilo, ko je Božidar Jakac v Kanalu postavljal razstavo teden dni ter o tem, kako je v mestece ob Soči skoraj prišel francoski predsednik Mitterrand v družbi z Zoranom Mušičem. “Potem me je klical Evgen Bavčar iz Pariza in rekel, da ne bo nič, ker da so stvari v roke vzeli Dušan Šinigoj in njegovi.”

Ljudmila Zimic, predsednica Prosvetnega društva, v okviru katerega galerija tudi deluje, je zaključila, da kljub volonterski ekipi in nizkemu proračunu galerije izvajajo profesionalni program ter da jim marsikatera ustanova zavida svojskost in srčnost delovanja.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano