Energija češke muzike

Strunjanska cerkev Marijinega prikazanja je v lanskem, zanjo jubilejnem letu (slavila je 500-letnico poimenovanja, sicer pa šteje menda več kot osem stoletij), postala ena od novih, možnih lokacij poletnega niza Piranskih glasbenih večerov.

STRUNJAN > Ta prikupen, akustično primeren in organizatorju “prijazen” sakralni objekt, se je kljub geografski odmaknjenosti od turističnega vrveža, ali pa morda prav zato, izkazal za zelo obiskan in ljubiteljem klasične glasbe nadvse priljubljen kotiček.

Minuli petek je tam v vsem svojem zvočnem bogastvu zazvenela češka glasbena preteklost in sedanjost. Preteklost je bila zastopana v delih dveh mojstrov češke glasbene ustvarjalnosti, velikana romantike Antonina Dvoraka in mojstra prve polovice 20. stoletja, Bohuslava Martinuja, sedanjost pa v mojstrski izvedbi Godalnega kvarteta Martinu, ki sodi med vodilne komorne zasedbe v svoji domovini. Med pomembne evropske poustvarjalce pa godalni kvartet iz Prage umeščajo številni tekmovalni dosežki iz zgodnjih let delovanja in pomembni avdio dosežki za znane evropske in ameriške založbe v zadnjih. Tokrat se je Martinu kvartet odzval povabilu portoroškega Avditorija in Bohinjskega festivala, kjer se je predstavil z istim program.

Jedro večera sta predstavljali češki deli. Najprej Godalni kvartet št. 2Bohuslava Martinuja, ki je po oceni izvajalcev v svetu premalo znan in cenjen skladatelj. Ansambel si je zaradi velikega spoštovanja do tega ustvarjalca že pred več kot dvema desetletjema nadel njegovo ime. Doslej so izvedli in posneli menda že vse njegove godalne kvartete pa tudi nekaj drugih komornih del, vse v želji, da bi njegovo glasbo bolj približali občinstvu in mu pomagali do primerne uveljavitve v svetu glasbe.

Godalni kvartet v G duru op. 106 B.192 Antonina Dvoraka, eno tehtnejših komornih del češke romantike, je pogosto na programih čeških zasedb. Radostno in vzneseno, polno poetične miline je tudi med laičnim občinstvom zelo priljubljeno, v vrhunski interpretaciji še toliko bolj navdušujoče.

“Če se Godalni kvartet odloči, da bo svoj program naslonil na deli Bohuslava Martinuja in Antonina Dvoraka, potem se kot uvodna točka ponuja prav Godalni kvartet št. 11 v f-molu imenovan Serioso Ludwiga van Beethovna, ki je dovolj energičen in obenem dovolj kratek, da lahko primerno uvede obe češki mojstrovini,” je po koncertu povedala violončelistka Jitka Vlašankova, ki je ob violistu Zbyneku Padoureku mlajša članica zasedbe; violinista Libor Kanka in Lubomir Havlak sta v kvartetu od ustanovitve, po slednjem se je prvotno zasedba tudi imenovala.

Briljanca izvajanja, odlična uigranost, enoten dih, osupljiva zlitost, vse to in še kaj dokazuje, da je Martinu kvartet več kot le profesionalni ansambel, je prva obligacija članov zasedbe. “V prvi vrsti se posvečamo kvartetu, poleg tega nekateri tudi poučujemo na glasbeni gimnaziji in Konzervatoriju. Lubomir Havlak pa se večinoma posveča le kvartetu, saj je vloga prvega violinista preveč zavezujoča in obremenjujoča, da bi počel še kaj drugega, le občasno nastopi kot solist ali dirigent komornega orkestra,” je povedala čelistka.

Martinu kvartet je navdušenemu občinstvu dodal še prikupen Scherzo iz enega od Schubertovih Godalnih kvartetov, tudi tega je izvedel briljantno.

BRANKA KLJUN

(Radio Koper)


Najbolj brano