Dvajset let, a brez besed

“Imamo dvajset let in nobene retorike,” je z grenkobo v glasu dejala Donatella Rutar s Postaje Topolove. Postaje, ki je dve desetletji to vasico tridesetih duš v poletnih mesecih oživela, jo napolnila s kozmopolitsko ustvarjalnostjo in ji omogočila, da je preživela.

TOPOLOVE > Italijanska država varčuje, izvajajo se znameniti rezi (tudi) v kulturi in tako tudi dežela Furlanija Julijska krajina letos Postaji Topolve/Stazione di Topolò ni namenila pričakovanega denarja. “Velikokrat smo se resnično počutili same, celo z željo, da bi prenehali, čeprav smo vajeni delati skromno in čeprav smo trdoživi,“ je ob odprtju, ki so se ga udeležili številni visoki in ugledni gostje, dejala Donatella Ruttar, ki skupaj z Morenom Miorellijem in Antonello Bukovaz že od vsega začetka snuje ta izjemen projekt.

“Postaja Topolove ni festival, ustvarjalci in raziskovalci ne pridejo sem, da bi zgolj pokazali svoja dela, ampak pridejo projektirati, delati skupaj. Postaja je način dela, konkretno v dimenzijah sodobnosti, a z zavedanjem preteklosti prostora, ki ima korenine in odpira kompleksne teme,” je v svojem nagovoru, ki se je dotaknil marsikaterega med poslušalci, poudarila Ruttarjeva. Dodala je še, da je Postaja Topolove izvir velikih navdihov, predvsem za mlade domačine, ki si tu nabirajo prve in unikatne ustvarjalne izkušnje in bodo po vsej verjetnosti delo Postaje nadaljevali tudi v prihodnje.

Prvič v dvajsetih letih so letos ostali brez kataloga, kjer so predstavljeni vsi povabljeni umetniki. Ti običajno prihajajo z vsega sveta in so letos, ko so izvedeli, da se Postaji slabo piše, mnogi prispevali lasten denar, nekateri so poklonili umetniška dela, spet drugi dobro besedo. Marsikateri gost Postaje tako letos prihaja na lastne stroške, obiskovalci pa so s številčno prisotnostjo v soboto, ko se je Postaja tudi uradno odprla, pokazali, da jo podpirajo.

Italijanski sodelavec znamenite oddaje Le iene Pif je priletel iz Torina, pred številnim občinstvom pokazal film, v katerem je na duhovit način obravnaval sebe in mafijo ter naslednjega jutra odletel drugam ... Postaja mu ni mogla povrniti niti stroškov poti.

Kljub temu je bilo vzdušje tipično topolovsko; radostno, ustvarjalno, eksperimentalno. Med gosti Postaje je bil tudi pisatelj in režiser Marko Sosič, ki je v zimskih mesecih, kot že nekaj pisateljev pred njim, nekaj časa prebival v Topolovem, in pisal. V soboto je predstavil knjigo Onkraj dreves/Al di là degli alberi, ki je nastala na tej rezidenci, po tamkajšnjem hudourniku imenovani Koderjana. “Občutil sem neskončno tišino, pa tisti prihod dežja in fantastične hudournike, ki pritečejo s hribov,” se je zimskega Topolovega spominjal Sosič, ki verjame, da imajo drevesa spomin in ve, da med seboj komunicirajo. Polno glasbeno vzdušje je tudi tokrat ustvaril harmonikar Aleksander Ipavec z Accordion Orchestra 4-8-8-16, v poznih urah pa je svoje Zverinice prijateljice pokazal slovenski avtor Matjaž Pikalo.

Minuli vikend je bil na ogled tudi spletni projekt Zaupno o skupnem novogoriške režiserke Anje Medved, v katerem sta skupaj z novinarko Patricijo Maličev ustvarili razmišljanja, portrete znanih mislecev. “Povabili smo nekatere izjemne ustvarjalce, znanstvenike in filozofe, ki razmišljanja odpirajo tako, kot to znajo le dobri prijatelji; brez pridiganja ali laskanja prebujajo misli, ki spijo v nas,” pravi režiserka.V intimne pogovore o globalnih zagatah sta se zapletli z Benedettom De Martinom, Janom Fabrom, Margherito Hack, Alojzom Ihanom, Juretom Mikužem, Markom Peljhanom, Markom Pogačnikom, Renato Salecl, Dušanom Šarotarjem, Tzvetanom Todorovim in Ulayem.

Postaja Topolove se bo z glasbenimi, filmskimi, literarnimi in drugimi dogodki nadaljevala še ta teden do nedelje, 21. julija.

KLAVDIJA FIGELJ

---