Dosegli so svoje
Pokrajinski muzeji imajo odslej v svoji pinakoteki tudi dela sočasnih goriških avtorjev. Do odkupa je prišlo, ker so umetniki protestirali. Odkupljena dela so v palači Attems Petzenstein na ogled do konca septembra.
Razstava v Pokrajinskih muzejih, delo na fotografiji Ragnatela (Pajkova mreža) je naslikal Mario Di Iorio leta 1997 Foto: Klavdija Figelj
GORICA
> Goriškim umetnikom je že leta 2006 prekipelo, odšli so na ulice in zahtevali naj se mestu vrne pinakoteka, ki so jo ob poplavi pred dvajsetimi leti odstranili in nikoli več vrnili na isto mesto. Zahtevali so tudi naj palača Attems Petzenstein, kjer je sedež Pokrajinskih muzejev, postane spet muzej Gorice, kamor bodo lahko hodili gledat likovna dela 20. stoletja, seveda tudi svoja. V Gorici namreč nimajo galerije sodobne umetnosti, ki bi se ukvarjala s preučevanjem, zbiranjem in razstavljanjem del, zato so se umetniki obrnili na pokrajino in Pokrajinske muzeje.
Tedanji predsednik Enrico Gherghetta jim je zagotovil denar in projekt se je sedaj dokončno izpeljal. Odkupili so 12 umetniških del, kriterij je bil sodobna goriška umetnost. Konkretna imena so izbirale umetnostne zgodovinarke, kustosinje Maria Masau Dan, Isabella Reale in Raffaella Sgubin.
Dela sočasnih umetnikov se v pinakoteki tako pridružujejo drugim slikarjem iz drugih obdobij zgodovine. Prenovljeno pinakoteko so v palači Attems Petzenstein predstavili konec leta 2011, obsega pa približno 90 likovnih del od baroka do sredine prejšnjega stoletja. “Dvajsetemu stoletju je namenjena le ena soba, vemo, to ni veliko, a moramo upoštevati, da v preteklih obdobjih ni bilo interesa, od leta 1984 do 2011 niti stalne galerijske postavitve,” pravi kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi in doda, da njihova zbirka nikakor še ni popolna, saj bi morali imeti dokumentirano umetniško dogajanje vsaj do leta 1945, če omenimo samo družino Šantel, pa Toneta Kralja ali Gojmirja Antona Kosa. Radi bi imeli tudi dela skupine 2xGO s konca 60. in začetka 70. let.
Ko bo pričujoča razstava odkupljenih del zaključena, jih bodo menda, tako razmišlja Saša Quinzi, razstavili v palači goriške pokrajine, ki jo ta hip obnavljajo. “Obesili jih bomo v pisarne, da jih bodo ljudje, ko bodo prišli po opravkih, lahko videli. Vsekakor je to bolje, kot da visijo v depojih,” meni Quinzi. Najbolje pa je to, še dodaja Quinzi, da smo vzpostavili dialog tudi s tvorci sočasne umetnosti.
KLAVDIJA FIGELJ