Domači animirani film je živ!
Čeprav domači ustvarjalci animiranega filma krizo občutijo dlje kakor traja globalna recesija, je tovrstne kakovostne ustvarjalnosti pri nas precej. In čeprav se v vsej zgodovini lahko pohvalimo zgolj z enim slovenskim animiranim celovečernim filmom, Socializacijo bika, bo program 1. Revije slovenskega animiranega filma, ki bo v petek in soboto v Izoli, nadvse bogat.
Odpri galerijo
IZOLA
> Od zadnje Izolanime je minilo osem let, ustvarjalci pa v tem času niso vrgli puške v koruzo.
Na pobudo Društva slovenskega animiranega filma :D'SAF! se v Izolo, kjer je med letoma 2003 in 2006 že domoval festival slovenskega animiranega filma Izolanima, vračajo slovenski avtorski animirani filmi, ki si jih bo v petek in soboto moč ogledati na 1. Reviji slovenskega animiranega filma. “Letos mineva deset let, odkar se je Odeon preoblikoval v art kino, ki skrbi za popularizacijo slovenskega umetniškega in kakovostnega filma, semkaj pa gotovo sodi tudi animirani film. Pobudo društva smo takoj sprejeli in smo ponosni, da se animirani filmi vračajo k nam,” pravi Petra Božič, programska vodja Art kina Odeon, kjer bodo v dveh dneh v več programskih sklopih prikazali 67 animiranih filmov, ki so nastali od zadnjega festivala do danes.
Z revijo želijo odslej pregledno in sistematično prikazovati animirane filme slovenskih avtorjev, obenem pa si želijo, da bi se lahko filmi tudi redno prikazovali v celotni slovenski Art kino mreži, katere člani se bodo na festivalu tudi srečali in del razprave posvetili prav prikazovanju animiranega filma.
“Od 2006 do danes beležimo vrzel, saj na državni ravni nismo imeli dogodka, ki bi sistematično prikazoval produkcijo slovenskih avtorjev. Za to je delno skrbel mednarodni festival Animateka, delno Festival slovenskega filma in predvsem avtorji in distributorji sami. Letošnja revija skuša to vrzel zapolniti,” pravi Matija Šturm, predsednik mladega Društva slovenskega animiranega filma :D'SAF!, ki bo v sklopu festivala podelilo tudi nagrado za življenjsko delo; prvi prejemnik bo pionir slovenske animacije Črt Škodlar, ki bo tudi gost na petkovem odprtju, v soboto ob 19. uri pa bo na sporedu njegova retrospektiva.
“Zelo nas veseli dober odziv avtorjev, ki jih bomo gostili v Izoli. Eden od pomembnih ciljev revije je poleg promocije domačih animiranih filmov tudi druženje in mreženje avtorjev, ki se bodo v takem številu zbrali prvič po Izolanimi,” poudarja Šturm, ki občinstvo vabi tudi na sobotno okroglo mizo o stanju in prihodnosti slovenskega animiranega filma.
“Zelo se veselim, da si bomo avtorji lahko izmenjali svoje izkušnje in morebiti skupaj kovali načrte za prihodnost. Ob tem bi rada povabila tudi druge ustvarjalce, povezane s filmom, kot so pisatelji, ilustratorji, režiserje in vse, ki se spogledujejo z zamislijo, da bi kdaj ustvarjali v tem mediju. Tu je enkratna priložnost, da se spoznajo z avtorji,” pravi Anka Kočevar, akademska slikarka, po rodu iz Sežane, ki živi in ustvarja v Ljubljani, na reviji pa se predstavlja s študentskim in z avtorskim animiranim filmom v kategoriji profesionalnih filmov. “Ena od dragocenih zunanjih sil, ki so doslej spodbujale tovrstno ustvarjalnost, je Animateka. Zdaj pa resnično veliko upanja polagamo v izolsko revijo, ko bo, upam, postala stalnica,” še poudarja ustvarjalka, ki opozarja, da se tudi na nacionalni televiziji slovenski animirani film pojavlja bolj po naključju kot načrtno.
“Veliki mednarodni producenti, ki delajo velike animirane produkcije, so naravnani tržno. Pri nas pa je produkcija animiranega filma v največjem odstotku vezana na sofinanciranje projektov iz javnih sredstev, ki ne podpirajo zgolj tržnih ampak tudi avtorske projekte. Sredstva pa zadostujejo kvečjemu za kratke filme. Poleg tega pri nas ni nikakršne sistematične promocije animiranega filma,” še razkriva Matija Šturm. Kot eno večji težav poudarja pomanjkanje distribucijske strategije in posrednikov, ki bi filme od avtorjev prenesli h gledalcem: “Običajno je prepuščeno avtorju ali producentu, da si, ko je film končan, sam izbori svoje minute bodisi na televiziji, v kinematografih ali drugje.”
Prav zato nameravajo po festivalu oblikovati izbor filmov, ki bi jih lahko v strnjenih sklopih prikazovali kinematografi, povezani v Art kino mrežo.
Animaizola je leta 2006 zamrla zaradi finančnih razlogov: po volitvah je nov župan, takrat Tomislav Klokočovnik, ni več podprl. “Za zamisel, ki je ad hoc vzklila lani, nam je občina sedaj namenila 2000 evrov, kar ni veliko, a je ključnega pomena,” pravi Petra Božič. “Informacija, da je lokalna skupnost podprla zamisel, čeprav s sredstvi, ki ne zadoščajo za realizacijo celotnega projekta, je bila ključna; ponudila je izhodišče, da smo lahko pridobili še dodatna sredstva drugod,” poudarja Šturm, ki ne izključuje možnost bienalne izvedbe revije.
MAJA PERTIČ GOMBAČ