Do knjige s klikom od doma

Izposoja in prodaja elektronskih, tako imenovanih e-knjig je ponekod, zlasti v ZDA in Veliki Britaniji, že stalnica. Pri nas se, kot nam priča že zgodovina, načeloma vse premika počasneje - a se premika. Na pobudo Študentske založbe od prejšnjega tedna deluje Biblos, spletni distribucijski portal za slovenske elektronske knjige, v katerega sta testno vključeni tudi primorski osrednji knjižnici: Goriška knjižnica Franceta Bevka in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra.

Luana Malec z biblos bralnikom, na katerega si je s preprostim klikom s spletne strani biblos naložila izbrano e-knjigo Foto: Maja Pertič Gombač
Luana Malec z biblos bralnikom, na katerega si je s preprostim klikom s spletne strani biblos naložila izbrano e-knjigo Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER, NOVA GORICA> Biblos bo razdeljen v dva dela, v spletno knjigarno, kjer bo možen nakup e-knjig, in spletno knjižnico Biblos-lib, ki jo je v testno uporabo dobilo deset slovenskih knjižnic, med njimi tudi koprska in novogoriška.

V koprski knjižnici so z izposojo elektronskih knjig začeli že lani prek italijanske spletne knjižnice MLOL, pojasnjuje Luana Malec, koordinatorka za Obalno-kraško regijo, a šele s projektom Biblos, ki ga je zagnala Študentska založba v sodelovanju z Inštitutom informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM), si bodo člani knjižnice lahko sposojali tudi slovenske e-knjige.

Preprosteje do branja

Domače knjižnice s članskimi izkaznicami ponujajo že sedaj vpogled v več elektronskih virov, enciklopedij in podatkovnih baz. Tako v novogoriški kakor koprski knjižnici med drugim ponujajo dostop do bogatih podatkovnih zbirk, kakršni sta Oxford in Britannica. Tudi tisti, ki niso člani knjižnic, lahko na spletu do številnih podatkov pridejo s pomočjo strani D-lib, digitalne knjižnice Slovenije, in strani Kamra, digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin, kamor številne dragocene podatke vpisujejo prav knjižnice.

Postopek za izposojo e-knjig različnih slovenskih založb (sodelovanje so napovedale tako velike založbe, kakršna je Mladinska knjiga, kot manjše, denimo, novogoriška Eno) je zelo preprost. Vsak član knjižnice se od doma poveže na spletno stran www.biblos.si, vstopi v spletno knjižnico, vpiše svojo člansko številko in geslo članske izkaznice ter si knjigo naloži na domači računalnik. Od tam si ga lahko nato s preprostim postopkom prenese bodisi na svoj bralnik, na tablični računalnik, na pametni telefon ali na biblosov bralnik s slovenskim uporabniškim vmesnikom, ki si ga je prav tako mogoče izposoditi v knjižnicah. Knjigo si lahko člani izposodijo za dva tedna, nato iz bralnika izgine in je na voljo drugemu uporabniku, kajti, kot pojasnjuje Malčeva, tudi e-knjige morajo nabavljati v več izvodih, le da njihovo skladiščenje ne povzroča nikakršnih težav. To je pomembna prednost za knjižnico, kakršna je koprska, ki ima na sedežu zgolj tretjino knjig, dve tretjini pa v skladišču, zaradi česar vrata odpira ob 9. uri, saj do takrat v skladišču na drugem koncu Kopra poteka “nabava” naročenih knjig.

Brez zamudnin

“V slovenskem knjižničnem prostoru že dalj časa stremimo k pridobivanju elektronskega gradiva. V zadnjih letih smo v večini slovenskih splošnih knjižnic pridobili različne podatkovne zbirke, do katerih imajo dostop uporabniki od doma, 24 ur na dan vse dni v tednu,” pojasnjuje Irena Škvarč, nova direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, kjer so v začetku leta prek podatkovne zbirke Ebsco Host testirali bogato zbirko e-knjig, ki vsebuje več kot 20.000 naslovov v angleškem jeziku.

Obe sogovornici poleg prednosti, ki jih izposoja e-knjig prinaša knjižnicam, poudarjata tudi mnoge dobre vidike za uporabnike - bralci lahko berejo kjerkoli, zamudnin ni, za slabovidne bralce pa je pomembno tudi, da bralnik omogoča povečavo črk, na bralnik pa lahko naložimo na stotine knjig.

Luana Malec je prepričana, da bo vpeljava biblosa, ki je do začetka poletja v testni fazi, nato pa naj bi zaživel tudi kot knjigarna in prevzele naj bi ga tudi ostale knjižnice, v interesu vseh, tudi založnikov in knjigarn, ki se bodo morale postopoma prilagoditi globalnim trendom izdajanja knjig tako v klasični kakor v elektronski obliki.

Klasična knjiga bo preživela

“Veseli smo, da se je Študentska založba odločila za ta pogumen korak in nam ponuja prvo tovrstno ponudbo pri nas in v slovenščini. To je čudovita dopolnitev knjižnične ponudbe, ki pa ima svoj pomen in svojo nalogo. Niti malo se ne bojimo, da bo izpodrinila klasično tiskano knjigo. Pravzaprav se ta bojazen v knjižnicah med knjižničarji sploh ne pojavlja, to slišimo 'od zunaj'. Menimo, da je to le dodatna ponudba, ki je namenjena predvsem promociji knjig in branja ter približevanju uporabnikom,” je prepričana Irena Škvarč. Podobno razmišlja tudi Malčeva: “Res je, lani je spletna knjigarna Amazon prvič prodala več elektronskih kakor papirnatih knjig. A po drugi strani ne smemo pozabiti, da še nikoli v zgodovini nismo tiskali toliko knjig, kot jih danes. Na to je na nedavnem predavanju v Trstu opozoril tudi guru zgodovine knjige Robert Darnton, ki nima dvomov: knjige, kot smo jih poznali doslej, bodo ostale, a sobivale z elektronskimi.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano