Dediščina kot način življenja

Dnevi evropske kulturne dediščine, ki se bodo v soboto sočasno začeli po 6.000 evropskih mestih, med njimi bo tudi 71 slovenskih, pričakujejo 25 milijonov obiskovalcev. Od približno 200 prireditev v Sloveniji se jih bo 50 zvrstilo na sobotni otvoritveni dan v Idriji.

IDRIJA> Izkušnja dediščine, ki nagovarja k medgeneracijskemu sodelovanju in je osrednja tema letošnjih Dni evropske kulturne dediščine (DEKD), je v Idriji tudi izkušnja dobrega sodelovanja. Tako menijo organizatorji v Idriji, ki ji bo v soboto pripadla otvoritev.

Vsakodnevna izkušnja dediščine

“Na prvem srečanju smo povabljenim odkrito povedali, da nimamo denarja, pač pa le priložnost, da pokažemo, kaj nam dediščina pomeni. Uresničili jo bomo bolje, kot smo pričakovali,” ocenjuje Martina Peljhan, avtorica osrednje razstave Idrija - zibel naravoslovja. “Mnogi, ki jih nismo povabili k snovanju otvoritve DEKD, so se nam pridružili sami. To je za muzej pomembna izkušnja, koliko dediščina v tem prostoru, v Idriji in na podeželju, pomeni. Vpis dediščine na svetovno Unescovo listo spodbudno vpliva na vso občino,” je zadovoljna direktorica Mestnega muzeja Ivana Leskovec.

Ob osrednji slovesnosti bo otvoritev sooblikovalo 54 inštitucij s preko 400 nastopajočimi člani društev in 700 šolarji. “Dokazali smo, kar prej pravzaprav nisem verjela, da znamo in hočemo sodelovati. Želim, da se izkušnja dediščine prelevi v vsakodnevno izkušnjo,” dodaja predsednica turističnega društva Fara Lenka Grošelj, ki bo s svojimi članicami in učenci dogodek obogatila z etnološkimi delavnicami.

Pomembno vlogo bodo dobili tudi najbolj izkušeni - varovanci doma upokojencev. “Osmišljena starost je prenašati izkušnje na mlajše. Oni imajo znanje in veščine, ki so jih dobili od prednikov in skozi dolgo življenje. V soboto jih bodo delili z mladimi, ki bodo lahko izkusili vse, kar starejši imajo - vrednote, vztrajnost in natančnost,” dodaja terapevtka Ema Brelih.

Le župana Bojana Severja, ki bo prireditvam namenil okrog 3000 evrov, množična pripravljenost za prostovoljno sodelovanje ni presenetila. “Pri nas se skoraj vsak dan nekaj dogaja. Eno društvo spodbudi drugo in prav vsako ima kaj pokazati. Dediščina je postala način življenja. Dopuščam možnost, da je živahnost vsaj nekoliko tudi posledica ugodnih gospodarskih razmer,” je ocenil.

Prostovoljno v izkušnjo po vsej državi

V tednu, ki bo sledil otvoritvi, se bo po Slovenji zvrstilo okrog 150 brezplačnih dogodkov v 71 mestih. “Ocenjujemo, da bodo okrog 25.000 radovednim obiskovalcem kakovostno odkrivali zgodbe, kako se dediščina prenaša iz roda v rod in na kakšen način lahko poveže starejše in mlajše generacije,” napoveduje koordinatorka DEKD Nataša Gorenc.

Povsod bodo dnevi tematsko obarvani. V Kopru bodo, denimo, šolarji zbirali urbane legende in anekdote. V Novi Gorici in Štanjelu bo dediščina oživela skozi likovno govorico. V Zakojci bodo spoznavali Bevkove poti, v Kobaridu dediščino soške fronte, v Izoli solinarstvo in še marsikaj. Svoje poslanstvo bodo predstavile območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bodo ob letu osrednja tema dogajanja.

Kot je povedala direktorica ZVKD Slovenije Jelka Pirkovič, bo vse prireditve krasilo prostovoljstvo. Državni proračun bodo stale vsega 15.000 evrov. “Lepo in koristno se mi zdi, da središče dni dediščine ni urbana kultura v večjih središčih, kjer je običajno več nastopajočih kot občinstva. Zato bo izkušnja dediščine odmevala. Dediščina je najmočnejša takrat, in takšno izkušnjo nam lahko posredujejo le modri, kadar razodeva najbolj intimen odnos posameznika do sveta. Takšna izkušnja odpira prostor svobode, miru in univerzalnega odnosa do sočloveka,” je poudarila Pirkovičeva.

SAŠA DRAGOŠ

---