Dati življenje ali biti živ mrtev

Svoboda in herojstvo, oportunizem in uporništvo ter (umetniško) dostojanstvo so le nekatera od aktualnih vprašanj, ki so se jim precej posvečali ustvarjalci predstave Ay Carmela! v režiji Marka Manojlovića. Predstava, ki jo bodo premierno uprizorili v petek, je prvo sodelovanje med Gledališčem Koper in beograjskim gledališčem Atelje 212.

Lara Jankovič, Marko Manojlović in Branislav Trifunović na novinarski konferenci pred petkovo premiero predstave Ay Carmela!  Foto: Maksimiljana Ipavec
Lara Jankovič, Marko Manojlović in Branislav Trifunović na novinarski konferenci pred petkovo premiero predstave Ay Carmela!  Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER > Drama sodobnega španskega dramatika Joséja Sanchisa Sinisterre (1940) je postavljena v leto 1938, v čas španske državljanske vojne. Varitejska umetnika Paulino (Branislav Trifunović) in Carmela (Lara Jankovič) med popotovanjem po španskem podeželju zatavata na ozemlje, ki so ga zavzeli frankisti. V strahu za svoji življenji odigrata predstavo za italijanskega poročnika, Frankove vojake in njihove ujetnike, republikance - člane mednarodnih brigad.

Ay Carmela! v režiji Marka Manojlovića bo tretja uprizoritev tega Sinisterrovega dela na slovenskih odrih. Dramo so prvič pri nas uprizorili pred desetimi v režiji Zvoneta Šedelbauerja v Mestnem gledališču Ptuj. V sezoni 2008/2009 pa je pod naslovom Carmela in Paulino, variete na fino v režiji Mareta Bulca zaživela na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Leta 1990 je Sinisterrovo zgodbo na filmski trak prenesel Carlos Saura.

Njuna predstava je zadnje, kar bodo na smrt obsojeni videli, preden bodo stopili pred fašistični strelski vod, in hkrati tudi njun zadnji skupni nastop ... Za njuno ljubezen (in življenji) je prelomna Carmelina odločitev, da na nastopu za Francove vojake zapoje pesem republikancev (Ay carmela). Svoje dejanje plača z življenjem, prav ta točka pa je med ustvarjalci predstave sprožila veliko razmisleka, še zlasti o junaštvu. “Carmeli se to herojsko dejanje zgodi. Je temperamentna in čustvena, o posledicah svojega dejanja ne razmišlja in se za svoje življenje ne boji,” značaj svojega lika opiše Lara Jankovič, ki poudarja, da Sinisterrovo dramsko besedilo preizprašuje tudi vlogo umetnosti v družbi. Svojo Carmelo je zato posvetila protestom in “vsem aktivnim državljanom, ki se danes borijo za pravico in resnico.”

Dramsko besedilo s podnaslovom Elegija neke državljanske vojne v dveh dejanjih z epilogom, je po oceni Marka Manojlovića, srbskega režiserja mlajše generacije, izjemno težko žanrsko opredeliti. “To je pravzaprav značilnost vseh zanimivih tekstov. Ay Carmela! je v določenih segmentih ljubezenska drama, ki mestoma zdrsne v gledališče absurda, to pa preide v politično gledališče ...” pojasnjuje režiser, ki je Sinisterrovo besedilo bral na več ravneh. V osnovi gre za ljubezensko zgodbo, ki pa postavlja v ospredje vprašanje posameznikove svobode, odločitve in njenih posledic.

Predstavo Ay Carmela so soustvarili dramaturginja Gordana Goncić, koreograf Damjan Kecojević, avtor glasbe Vladimir Pejković, kostumografinja Dragica Laušević, scenograf Darko Nedeljković in Jaka Varmuž, ki je za luč poskrbel skupaj z režiserjem Manojlovićem.

Branislav Trifunović, ki tokrat na odru koprskega gledališča ne stoji prvič (tu je gostoval že s predstavama Dundo Maroje in Glembajevi) pravi, da so se v ustvarjalnem procesu veliko ukvarjali prav z vprašanjem, kako bi kdo od njih reagiral v okoliščinah, v kakršnih sta se znašla Carmela in Paulino: “Carmela se s svojim dejanjem osvobodi pritiska, on pa je brez nje mrtev, čeprav ostane živ. V tej zgodbi ni zmagovalca, nihče nima bolj ali manj prav, ni absolutne resnice ... Prav to pa se mi zdi najbolj tragična točka in obenem največji čar tega dela, za katerega upam, da bo gledalcem zastavilo veliko vprašanj.”

Kljub močnemu družbeno-kritičnemu elementu pa bi bilo po mnenju Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper, krivično, če bi tekst presojali zgolj s te plati. Manojlović je namreč po njenem mnenju delo režiral predvsem kot intimno dramo Paulina in njegove vesti.

Posebnost predstave, ki bo svojo pot do beograjskega občinstva začela teden dni po koprski premieri (28. februarja), pa je dvojezičnost. Vsak od igralcev namreč govori v maternem jeziku, zato bodo uprizoritve opremljene s slovenskimi oziroma srbskimi nadnapisi. Sinisterrovo dramo je v slovenščino prevedel Igor Lapret, pri prevodu v srbščino pa je sodeloval Milan Mađarev.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano