Daleč od ponorelega sveta

“Ko sem zvečer sam ob svoji mizi z lučko, me prime in začnem risat. Nekaterih stvari se ne da povedati z besedami, le z risbo jih lahko ponazorim,” je v petek zvečer ob svoji pregledni razstavi dejal Pavel Medvešček, ki je avgusta dopolnil 80 let. In napovedal, da pripravlja obsežno knjigo.

KANAL > Pavel Medvešček (1933) ni le likovnik, ampak tudi in predvsem iskalec ljudskega blaga in vsega, kar je starožitno in zanimivo. Pripovedi starih ljudi, njih običaje, vraževerje in kaprice, podatke o staroverstvu, kuhinji, lepe in grde stvari, vse to je zbiral dolga desetletja, veliko stvari je spravil v svoje predale in na podstrešje. Sedaj, ko ima čas, je vse te zapiske začel pregledovati in jih bo prihodnje leto objavil v obsežni, menda 600 strani debeli knjigi z naslovom Iz nevidne strani neba.

Njegovo bogato, šest desetletij trajajočo umetniško pot, na kateri je izoblikoval izrazito samosvoj, jasno prepoznaven in avtorsko prepričljiv likovni rokopis, je obravnavala kustosinja Pavla Jarc. Likovni opus je opisala po desetletjih, začenši z grafiko, ki je bila na začetku njegove likovne poti. Do leta 1960 se je posvečal najstarejši grafični tehniki, lesorezu, ki je avtorja prevzel predvsem zaradi ekspresivne izpovednosti. V tem obdobju je nastalo tudi nekaj zanimivih grafičnih listov (npr. Jutro iz leta 1955, Mesto iz leta 1956), kjer se kažejo izraziti vplivi Spacalove grafike.

V 60. letih, nadaljuje Jarčeva, je lesorez nadomestil z jedkanico, ki mu je omogočala linearno obdelovanje figur in drugih motivov, izrazno sugestivnost, precizno izvedbo ter dokazovanje občutka za detajle. V 70. letih pa stopi v ospredje njegovega zanimanja barvni sitotisk, ki mu je bil zvest do konca svojega grafičnega ustvarjanja leta 2003, ko je nastala zadnja grafika iz cikla Mistično seme.

Tudi na risalni površini dominirajo ljudski motivi, nenavadna fantastična bitja in predmeti, fragmenti krajine, številni simboli in notranjščine ali nedefinirani prostori, v katere je zasejano mistično seme. “Seme kot prapočelo - bit vsega stvarstva, seme kot simbol življenjske moči in vitalizma, dobrega in zlega ter navsezadnje seme kot metafora tistega večnega vprašanja, od kod izviramo.” Ta najobsežnejši cikel risb z naslovom Mistično seme, ki je nastajal v letih 2001 in 2002, s svojo prepoznavno ikonografijo, z magično razsežnostjo in močno izpovedno noto kaže, v kakšne neslutene razsežnosti so umetnika zanesli ustvarjalni impulz ter razmišljanja o mogočnosti narave in skrivnostnem izvoru življenja.

Risbe so, kot je na odprtju razstave pritrdil avtor sam, tudi v zadnjem času njegov edini pravi dialog s samim seboj in svetom, ki ga obdaja. So umetnikov prostor za meditacijo, prizorišče intime, osebnih doživetij, oblika samoizpraševanja in nenazadnje tudi priložnost za reinterpretacijo njegovih stalnih motivov.

Na razstavi je moč videti tudi študijske skice, kjer izstopa avtorjeva spontana poteza. “Ko črta steče po papirju, ideja začne svojo pot in nastajati začnejo zanimive podobe. Risalni list ali kar običajen list papirja naselijo različne hiše in kamnite ograde, nenavadna bitja in živali,” piše Pavla Jarc in doda, da te skice omogočajo avtorju predvsem razmislek o formalnih problemih, preigravanje najrazličnejših rešitev in idej, so študijsko izhodišče za nastanek kasnejših umetniških del.

“Pavel Medvešek je pretanjen opazovalec sveta okrog sebe, kot ustvarjalec živi v svojem (e)motivnem svetu, daleč proč od ponorelega in potrošniško zblaznelega sveta, v privlačnem svetu mediteranske krajine, starih ljudskih modrosti in običajev, mitov in legend, mistike in simbolizma,” sklene Jarčeva.

Razstava bo na ogled do 10. novembra, januarja prihodnje leto pa se seli v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorico.

KLAVDIJA FIGELJ

---