Da Fontana ne bi ugasnila

Literarna revija Fontana, ki ima sedež v Kopru, daje že več kot četrt stoletja prostor predvsem mladim in še uveljavljajočim se literatom iz cele Primorske. Če bodo to lahko počeli še naprej, pa ne vedo. Za svoje delovanje namreč dobivajo vse manj denarja. Drevi ob 19. uri v izolski knjižnici pripravljajo večer v podporo ohranitvi revije.

KOPER > Kakor so opozarjali že na poletni predstavitvi bogate dvojne 51. in 52. številke revije, jim na Mestni občini Koper v zadnjih letih namenjajo vedno manj denarja. “Leta 2010 smo dobili približno 1000 evrov, leto zatem 600, lani 300, a smo ob podpori lokalne in republiške JSKD ter izolske občine nekako uspeli izdati še 51/52. številko. Letos naj dobili še pol manj ... kaj naj si privoščimo za 150 evrov?” se sprašuje odgovorni urednik Danilo Japelj, ki bo skupaj z literarnim urednikom Edelmanom Jurinčičem drevi v izolski knjižnici predstavil stisko, s katero se soočajo ustvarjalci revije.

Revijo Fontana, ki od svojih začetkov daje prostor uveljavljajočim se literatom, zlasti pa po Japljevih besedah spodbuja mlade ustvarjalce, da “svoje prvence vzamejo iz predalov in pokažejo širšemu bralstvu”, izdaja skupina zagnanih prostovoljcev in ljubiteljev književnosti. Za kritje stroškov natisa dveh številk na leto, ki zadnja leta zaradi nižanja stroškov izideta v enotni dvojni številki, potrebujejo 2000 evrov. “In to zgolj za stroške, saj pri nas nismo nikoli imeli honorarjev,” pojasnjuje Japelj. S sodelavci se je odločil na današnjem srečanju tudi javno opozoriti na razmere, ki resno ogrožajo obstoj revije. “V vseh teh letih se je pri nas kalilo marsikatero mlado literarno pero, ves čas nas je podpiral pisatelj Marjan Tomšič, še veliko imamo povedati, a če nas inštitucije, ki so zadolžene za kulturo, ne podpirajo, moramo najti drugo pot, sponzorje. Če bodo še ti zatajili, naslednje številke ne bo,” opozarja urednik. Nocojšnje srečanje je tako tudi svojevrsten protest, na katerem bodo med drugim svoja dela poleg Japlja prebirali Vera Vezovnik, Patricija Sosič Kobal, Marija Koren in Damjan Japelj, ter obenem zbirali prostovoljne prispevke; v zameno zanje si bodo lahko obiskovalci izbrali eno od starejših številk revije.

V teh dneh so v elektronski nabiralnik uredništva prejeli več kot trideset pisem podpore kulturnih ustvarjalcev in društev, ki jih bodo drevi tudi prebrali. Med njimi je tudi zapis mag. Magdalene Svetina Terčon, ravnateljice Kosovelove knjižnice Sežana, predsednice Združenje književnikov Primorske in pesnice, ki je kot mnogi drugi svoje prve pesmi objavila prav v Fontani: “Fontana je tudi rasla z nami. In se oblikovala z nami. Imela je lepo obdobje, vendar nikoli tako malo možnosti. Pa je vseeno Fontana. Neustavljiv vir inovativnosti. Čutite, kako polzi po vas? Zajemite besedo iz nje v svoje dlani, pa boste morda razumeli. Ne dopustite, da bi ostali pri lanski Fontani! Toliko lepega je še v nas. Toliko lepega, kar mora skočiti v ta umazani svet, da ga očisti.”MPG

---