Cilj ostaja kakovost

Z jutrišnjo slovesnostjo in koncertom pianistke Sonje Pahor in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije bo koprsko Društvo prijateljev glasbe vstopilo v jubilejno, 50. sezono.

Tri Lorenz je na koncertih Društva prijateljev glasbe Koper nastopil večkrat - fotografija pa je z enega prvih društvenih koncertov
Tri Lorenz je na koncertih Društva prijateljev glasbe Koper nastopil večkrat - fotografija pa je z enega prvih društvenih koncertov 

KOPER> Jubilejno sezono je muzikologinja Helena Gardina, ki je na čelu koprskega Društva prijateljev glasbe tretje leto, oblikovala kot poklon Kopru. V program petih koncertov, ki se bodo vrstili v ciklih Amabile in Vivace, je tako uvrstila ustvarjalce, ki so se v Kopru bodisi rodili, se izobraževali ali pa tu živijo in ustvarjajo.

Koprsko Društvo prijateljev glasbe je za cikel Amabile jubilejne, 50. sezono pripravilo pet koncertov. Drevišnjemu bodo do aprila sledili še štirje: 9. novembra se bosta predstavila flavtistka Alenka Zupan, kitarist Marko Feri in gost Goran Moskovski, 1. februarja pianist Denys Masiluk, 8. marca pianist in čembalist Luca Ferrini in pozavnist Marko Ilić, na sklepnem koncertu pa bodo nastopili MePZ Obala, Obalni komorni orkester in flavtistka Alja Velkaverh. Med drugim bo sezona prinesla tudi nova dela; kar tri krstne izvedbe. Noviteti sta prispevala skladatelja Bojan Glavina in Matej Bonin, prvič pa bodo izvedli cikel Ambroža Čopija.

Pianistka Sonja Pahor, po besedah Gardinove nedvomno najuspešnejša koprska glasbenica, bo jutri zvečer na koncertu s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije ob delih Mozarta in Arenskega izvedla tudi Istrsko suitoAlda Kumarja. Pomemben del letošnjega programa pa bodo oblikovali tudi koncertatni, ki v Kopru delujejo kot glasbeni pedagogi, in tako vzgajajo nov glasbeni rod.

Po besedah predsednice ostaja poslanstvo Društva prijateljev glasbe po pol stoletja enako: “Še vedno sledimo osnovnem načelu - čeprav smo nevladna in neprofitna organizacija, želimo v Kopru zagotavljati kontinuirano ponudbo kakovostne klasične glasbe, posebno pozornost namenjamo primorskim ustvarjalcem, tako izvajalcem kot skladateljem ter seveda mladim, za katere pripravljamo koncerte, prilagojene mlajšim ušesom.” V času od ustanovitve do danes pa se je precej spremenil način delovanja: “V začetku je delovanje krojila večja skupina ljudi, potem se je to spreminjalo, nihalo je tudi število članov. V najboljših časih je bilo v društvo včlanjenih 250 prijateljev in prijateljic glasbe, v prejšnji sezoni smo jih imeli nekaj več kot 40.”

Med cilji društva je bila že od začetka tudi koncertna dvorana, ki pa je Koper še danes nima. A stvari se obračajo na bolje: “Koper nima velike koncertne dvorane, kjer bi lahko nastopile velike simfonične zasedbe, zato tudi naš program ostaja vezan na komorne sestave. Že dolgo si z drugimi akterji glasbenega življenja v mestu prizadevamo, da bi nekdanjo cerkev sv. Frančiška spremenili v koncertno dvorano. In kot kaže, se zdaj to premika - v treh letih naj bi bila zgrajena, in se je že vnaprej veselimo.”

In čeprav prihodnost tudi za društva ter druge neprofitne in nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture ni prav nič rožnata, sponzorje je namreč skorajda nemogoče dobiti, javnih sredstev pa je vse manj, Gardinova ni pesimistična. “ Res je v takih razmerah težko delati, saj se večinoma financiramo projektno, prek razpisov. Zato tudi sezone ni lahko načrtovati, saj ne vemo, koliko bomo uspešni pri pridobivanju sredstev. Še naprej bomo sledili cilju, ki si ga je društvo postavilo v začetku, in to je kakovost. Že lani sem se prav zato odločila, da naj sezone ponudijo raje številčno manj koncertov, a te na visoki kakovostni ravni.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano