Cilj glasbene šole Idrija je ustvarjati ljubiteljske glasbenike

“Z glasbo v srcu” je slogan Glasbene šole Idrija, ki sodi med starejše in manjše glasbene šole na Slovenskem, a se obenem lahko pohvali z velikim številom učencev, kar 20 odstotkov osnovnošolskih otrok je vključenih v glasbeno šolo (slovensko povprečje je 13 odstotkov).

Decembra  so v studiu Hendrix svojo dejavnost predstavljali učenci in učitelji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica.
Decembra so v studiu Hendrix svojo dejavnost predstavljali učenci in učitelji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica. 

V matični šoli v Idriji, podružnici v Cerknem in dislociranem oddelku na Črnem Vrhu nad Idrijo spoštljivo in odgovorno nadaljujejo zelo staro glasbeno tradicijo na Idrijskem in Cerkljanskem. Ob številnih, tudi najvišjih nagradah učencev na tekmovanjih je vedno v ospredju ustvarjanje ljubiteljskih glasbenikov.

Glasbena šola Idrija je ob postojnski najstarejša glasbena šola na Primorskem, ustanovljena po koncu 2. svetovne vojne. Svojo zgodbo gradi na pestri in zanimivi zgodovini, v kateri izstopajo najdba piščali v Divjih babah na Cerkljanskem, protestantske šole v 16. stoletju, ki so veliko pozornosti dajale pomenu dobre glasbene izobrazbe, tamburaški zbori in orkestri ter nenazadnje idrijska rudarska godba na pihala s 354-letno tradicijo, ki velja za eno najstarejših na svetu. Šola, kot jo poznamo danes, je bila uradno ustanovljena 27. junija 1946, čeprav je začela delovati že februarja 1946. “V dvainsedemdesetih letih se je zvrstilo deset ravnateljev, svoje znanje je učencem delilo več kot 80 učiteljev, šolo pa je vse od šolskega leta 1975/76 samo v Idriji vedno obiskovalo približno 200 učencev letno. Še dodatnih sto učencev redno obiskuje podružnično glasbeno šolo v Cerknem. Toda njen vpliv in pomen zaradi soustvarjanja kulturnega in glasbenega življenja na Idrijskem in Cerkljanskem ter nenazadnje postopnega širjenja in razvijanja glasbenega okusa občinstva segata še dosti dlje,” je ob 70. jubileju zapisala Marija Terpin Mlinar, nekdanja učenka in zgodovinarka, višja kustosinja v Mestnem muzeju Idrija.

Rubriko Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo z Radiem Koper, enkrat mesečno posvečamo glasbenim šolam, ki se med oddajo Klasično, mladostno in … živo! predstavijo v neposrednem prenosu iz studia Hendrix. Glasbeno šolo Idrija bodo drevi ob 20. uri zastopali citrarki Lana in Karin Mohorič, violist Jaka Prezelj, kitarist Gašper Golob Rupnik, pianistke Patricija Kenda, Maya Marina Moravec, Hana Pavšič in Patricija Bolčina, klarinetisti Anej Slabe, Rok Katarić, Kristjan Šturm, solopevec Lovro Skrt, flavtistka Jasna Čufer, kitaristka Jana Lapanja, tolkalec Nace Drole, harmonikarji Žan Podobnik, Matevž Petrovčič, Tadej Murovec in Jernej Herman ter trobilci Peter Lazar, Cene Skrt, Lovro Skrt, Matija Mlakar in Lenart Munih. Oddajo bo vodila Janja Lešnik, za ton bosta poskrbela Drago Hrvatin in Ksenija Kos, za video, dosegljiv na youtubu, pa Mitja Jazbec.

V letošnjem šolskem letu je v šoli zaposlenih 27 strokovnih delavcev, ki izvajajo tri vzgojno izobraževalne programe, v katere so vključeni predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in odrasli. Poučujejo vse inštrumente razen fagota, harfe in orgel, edini na Primorskem pa poučujejo tudi citre. Šolo obiskuje 278 učencev in mnogi med njimi igrajo tudi v treh orkestrih: godalnem, pihalnem in harmonikarskem. Veliko nekdanjih učencev je danes aktivnih pri pihalni godbi v Idriji in Cerknem. Veliko je tudi tistih, ki so nadaljevali svojo pot v profesionalnih vodah in med temi zagotovo izstopajo skladatelj Aldo Kumar, flavtist Cveto Kobal, sopranistka Elvira Hasanagić, harmonikar Marko Hatlak in pianist Armin Čoralić. Trenutno nadaljuje šolanje na srednji stopnji pet učencev, kar nekaj pa jih je tudi na akademijah v Sloveniji in v tujini.

Ena največjih težav idrijske šole je bila že v preteklosti ustreznost prostorov. Vse od začetka šestdesetih let se je morala šola večkrat seliti, poleg tega so bile učilnice raztresene po različnih delih mesta: v stari osnovni šoli, na gimnaziji, v stavbi nekdanje ubožnice na starem trgu, nad Antonijevim rovom in v nekdanjem župnišču. V šolskem letu 1960/61 je vendarle uspela pridobiti prostore v drugem nadstropju gradu Gewerkenegg, kjer, z izjemo krajšega gostovanja med obnovo sredi devetdesetih let 20. stoletja, domuje še danes. A tudi Tonja Lapanja Brenčič, ki je vodenje idrijske šole prevzela leta 2015, se sooča s prostorsko stisko: “Vse učilnice in dvorana so med tednom zapolnjene. Že nekaj let imamo gradbeno dovoljenje za širitev, s katero bi pridobili štiri nove prostore: dve učilnici, eno večjo za vaje orkestra in prostor za arhiv. Žal še vedno čakamo, da bo ta projekt občina sprejela v proračun.” A utesnjeni prostori nikakor ne vplivajo na zelo dobro klimo v kolektivu. Sestavljajo ga učitelji, ki v Idrijo in Cerkno radi prihajajo, čeprav se nekateri vozijo od daleč.

“Manj razveseljiva je ugotovitev, da otroci vsako leto pokažejo manj interesa za domače delo. Čeprav imamo prednost individualnega pouka, je otroka, posebno v starosti okrog enajstega leta, zelo težko motivirati za vadbo,” ugotavlja ravnateljica. Kljub temu pa se šola lahko pohvali z vidnimi uspehi učencev na različnih tekmovanjih in z lepim številom tistih, ki glasbeno šolanje nadaljujejo.


Najbolj brano