Čeprav so raznoliki, imajo veliko skupnega

Vsebinsko in estetsko raznolika razstava razkriva, da imajo umetniki Stanka Golob, Monika Lazar in Gregor Maver tudi mnogo skupnega. Podobno razmišljajo o univerzalnih vprašanjih, o človeku v prostoru in času in o odnosih med ljudmi. Skupen jim je tudi način pridobivanja formalne izobrazbe.

TOLMIN > “Trije umetniki so v umetnost vstopali po podobni poti. Pridobivanje formalne izobrazbe na področju slikarstva in vizualnih umetnosti so začeli polni življenjskih in poklicnih izkušenj ter slikarsko že nekoliko oblikovani in podkovani,“ je odprtje razstave pospremila likovna kritičarka in pedagoginja Monika Ivančič Fajfar.

Slikarki Stanka Golob in Monika Lazar sta pred dvema letoma dokončali visokošolski študij na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse - College of Visual Arts) v Ljubljani. Gregor Maver je absolvent na Akademiji za vizualno umetnost v Ljubljani, smer likovna umetnost. Kot ugotavlja Fajfarjeva, so osebne in življenjske okoliščine pomembno vplivale na način sprejemanja znanja, komunikacijo z mentorji ter motivacijo za delo na zasebnih visokošolskih ustanovah.

Peščene iluzije

Stanka Golob se predstavlja z diplomskim delom Peščene iluzije. “Raziskujem vpliv različnih debelin in naravnih barv peska na iluzijo prostora na dvodimenzionalni slikarski površini,” je pojasnila. Poglobila se je v zgodovinsko in sodobno rabo naravnih materialov v slikarstvu. Na razstavi predstavlja tudi novejša dela, ki nastajajo na podlagi dvajsetletnih izkušenj s peskom. “V ciklu Dinamika eksistence pa občutljivo razkriva svoje videnje osamljenosti in nemoči posameznika znotraj aktualne družbene realnosti,” pojasnjuje likovna kritičarka.

Fajumski portret

Z diplomsko nalogo je Monika Lazar raziskovala fajumske portrete na lesenih ploščah, ki so jih pripadniki koptske kulture med 1. in 3. stoletjem prilagali mumificiranim truplom.

So najstarejše in najlepše ohranjene realistične upodobitve ljudi. “Posebna magija, povezana z enkratnostjo posameznika in vero v neminljivost njegove osebnosti, je stična točka med fajumskimi portreti in sodobnimi deli Monike Lazar,” ugotavlja Fajfarjeva.

“Portret ni zgolj realističen posnetek narave, če bi bil, bi z iznajdbo fotografije izumrl. Dojemam ga kot posebno duhovno spočetje,” pojasnjuje slikarka. Upodobitve prijateljev, družine ter sodobnikov in zgodovinskih osebnosti kažejo slikarkino razumevanje in doživljanje sveta in sebe.

Med nepriznanimi državljani

Gregor Maver se predstavlja s svetlobno instalacijo In Between Denied Citizens, ki obravnava kompleksen proces identitete in identifikacije posameznika v družb. Za to umetniško delo je lani prejel prestižno evropsko nagrado Essl Art Award CEE, ki jo podeljuje najpomembnejša zbirka sodobne umetnosti v Evropi, Muzej Essl na Dunaju, kjer je tudi razstavljal. V ospredje postavlja občutljivo družbeno skupino ljudi, nepriznane državljane (denied citizens).

Poglobi se v vprašanja globalizacije, mednarodnih migracijskih tokov, razvoja identitetnih gibanj žensk, homoseksualcev, starejših, invalidov in drugih.

V instalacijo desetih kubičnih konstrukcij, ki visijo s stropa, vanjo pa so ujete fotografije moških in ženskih glav, vključuje tudi obiskovalce.

NEVA BLAZETIČ

---