Bučarjeva nova plošča: v ritmu skaja, a istrska

Rudi Bučar bo drevi ob 20. uri na Ljubljanski ulici v Izoli s triom Istrabend premierno predstavil tretjo ploščo, ki se tako kakor Kapot (2004) in Kambiament (2007) znova napaja v Istri. A slednja zdaj poplesuje tudi v ritmu skaja, ob ljudskih pa na albumu, ki je izšel pri Glasbeni zadrugi Celinka, prvič prevladujejo avtorske skladbe.

Z Janezom Dovčem na harmoniki in Goranom Krmacem na tubi bo Bučarjev trio Istrabend 24. novembra odprl tudi jesenski del festivala Godibodi v Ljubljani.

>Pred nekaj leti ste v intervjuju dejali, da se bo tudi naslov nove plošče začel s k in končal s t. A tu je Rudi Bučar in Istrabend. Ni šlo?

“Ne, res sem razmišljal, da bi iskal tak naslov, a nobena možnost se mi ni zdela posebej izvirna. Res bi šlo zgolj za formalnost.”

>Glede na to, da gre za mešanico istrskih prvin z drugimi, sodobnimi, bi lahko bila tudi kompost ali konglomerat ...

(smeh) “Priznam, da sem do dobre zamisli prišel, ko je bila plošča že natisnjena.”

>In sicer?

“Kombinat!” (smeh)

>A to ime ima žal že pevski zbor!

“Nič žal, to, da obstaja ta pevski zbor, je že v redu. Ampak moj projekt s posebno zasedbo je zgolj Rudi Bučar in Istrabend.”

>V petih letih od zadnje plošče ste veliko nastopali in tudi zmagovali na festivalih, posneli rockovsko obarvane skladbe s Cool Vibes, zdaj pa je tu znova z Istro obarvana plošča. Kako to?

“Kolebal sem med dvema projektoma: eden je bil tak, da bi single, ki niso bili še izdani na ploščah, povezal v celoto, naslovljeno Nit, drugi pa, da bi znova sestavil konceptualno ploščo. Odločil sem se za slednje. Marsikateri glasbeni kolega meni, da sem malce zmešan, saj časi niso naklonjeni konceptualnim albumom, ampak komercialno naravnanim projektom.”

>Kako se je zgodil Istrabend?

“Ko smo s projektom Sounds of Slovenia ob koncu slovenskega predsedovanja EU leta 2008 igrali v Bruslju, sem se spoprijateljil z nekaterimi etno glasbeniki, med katerimi je bil tudi vodja projekta in harmonikar Janez Dovč. Takrat sva se začela glasbeno snubiti in kasneje z Goranom Krmacem na tubi ustanovila trio, ki se je na plošči s trobentačem Mitjo Bobičem in tolkalcem Davidom Morganom razširil v bend.”

>Kaj pa Cool Vibes, s katerimi ste posneli kar nekaj skladb, ki so zdaj na plošči v novi različici? Zakaj ste preoblekli skladbe, kakršni sta Draga in Lepo je imeti rad, ki sta že radijski uspešnici, ali zmagovalko slovenske popevke Naj traja, ki ste jo celo skrili na konec?

“Zato, ker sem se odločil, da bo plošča po zvočni plati konceptualna in bo imela enoten zvok. Enako se je zgodilo s skladbo Še malo, ki sem jo pel na letošnji slovenski popevki in jo je založba želela na plošči, a nanjo ni sodila v aranžmaju orkestra RTV. S Cool Vibes se pa nismo zares razšli, ampak nekako vegetiramo. Super smo se ujeli, a tržišče je tako, da bi moral z njimi začeti vse znova. V tej zasedbi sem edini, ki se preživljam zgolj z glasbo, postal sem očka in si zato ne morem več privoščiti eksperimentov, pri katerih ti lahko uspe ali pa povsem pogoriš. Z istrskimi projekti pa sem prišel do točke, ki mi omogoča finančno neodvisnost in preživetje. Zato sem iskreno hvaležen odličnim glasbenikom in prijateljem iz Cool Vibes, ki so to razumeli.”

>Omenili ste Istro. Marsikdo vam je že ob prvi plošči napovedal kratek rok trajanja, češ da se bo Istra izpela ...

“Na nekem intervjuju me je novinar sprovociral, ko je dejal, da so Bela Krajina, Štajerska, Prekmurje in Rezija skozi glasbo že doživele svojo slavo v slovenskem prostoru, zakaj da je Istra še ni. Ko so Daria Marušića, zame največjega istrskega etnomuzikologa, vprašali, kaj meni o mojem delu, je dejal, da potrebujemo ljudi, ki promovirajo istrsko glasbo, kar mi je v čast. Mislim, da je to edini način, da obdržimo ljudsko pesem ...”

>Tako, da jo cepimo s skajem?

“Tudi. Prav je raziskovati, kakor sem storil denimo za svoj prvi projekt, a ne moremo je igrali zgolj tako, kot so jo nekoč. Moj namen je ljudsko glasbo predrugačiti in jo ponuditi svoji generaciji, da bi jo vzela za svojo. Edino tako se lahko razvija.”

>Tretja plošča nadaljuje zgodbo prvih dveh, a na njej je prvič več vaših avtorskih skladb. Je pa opazno manj italijanskih skladb, ki so na prvi prevladovale. Kako to?

“Na to vprašanje odgovarjam enako, kot sem odgovarjal na vprašanje ob prvi plošči, kjer ni bilo nobene slovenske. Nikoli se nisem osredotočal na jezik, pomembno je bilo, da izvira iz Istre. Nisem pristaš izrazov slovenska ali hrvaška Istra, nenazadnje, če želimo, obstaja tudi italijanska Istra, ki so sicer zgolj Milje, a je tu in ji delamo krivico. Istra je Istra. Pika.”

>Taka, ki v en glas poje “Vstala Primorska!” in “O, bella ciao!”, s katerima uradno sklepate ploščo? Je to sporočilo združenih skladb?

“Tudi.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---