Brezčasna povezanost v glasbi

Do konca meseca je v galeriji tolminske knjižnice na ogled razstava o fascinantni operni pevki Gabrijeli Mrak (1852-1928). Njeno življenje je na pobudo pranečakinje Irene Sattler raziskovala dolgoletna ravnateljica tolminske glasbene šole, žal prezgodaj pokojna Slavica Mlakar (1951-2013, ki je tudi s knjižico o pevki restavrirala življenje nekdaj po vsej Evropi slavne tolminske rojakinje.

TOLMIN > Z razstavo se poklanjajo obema.

“Mesec april je po nepredvidljivih poteh usode nekako povezal operno in koncertno pevko ter učiteljico petja Gabrijelo Mrak in Slavico Mlakar, ki se je s strastjo muzikologinje lotila zahtevne naloge: iztrgati pozabi časa veliko umetnico, ki je do leta 1998 živela le v ustnem izročilu redkih rojakov in sorodnikov,” je v nagovoru ob odprtju razstave povedala Maja Klanjšček, zdajšnja ravnateljica Glasbene šole Tolmin.

Gabrijela Mrak se je rodila v današnji Rutarjevi ulici št. 2, kot nezakonska hči Ani Sfiligoj in Jakobu Mraku. Iz rodnega Tolmina je že v najstniških letih odšla k očetu v Gradec, kjer je pri devetnajstih začela študirati petje z denarno pomočjo družine avstrijskega skladatelja Wilhema Kienzla.

Prijateljica rodbine Thurn und Taxis

Po končanem študiju je najprej nastopala v avstrijskih gledališčih v Gradcu, Innsbrucku in Salzburgu. Kot sopranistka z velikim igralskim talentom je višek uspehov dosegla kot članica gledališča v Regensburgu v letih od 1882 do 1884. Mesto je postalo njen drugi dom, saj se je vanj vračala vse življenje. Tu je stkala tesne prijateljske vezi s knezom Maksimiljanom iz plemiške rodovine Thurn und Taxis, ki pa jih je žal pretrgala prezgodnja knezova smrt. Rodbina je kljub temu ostala Mrakovi naklonjena in ji finančno pomagala še na stara leta, o čemer priča ohranjena korespondenca. Kot članica dunajskega Carl-Teathra je gostovala po Evropi, tudi v Sloveniji. Občinstvo je navduševala v 37 gledališčih, naštudirala je 80 vlog, med njimi take, ki so sodijo v železni operni repertoar. Po zaključku 20-letne kariere se je posvetila pedagoškemu delu v Trstu in koncertnim nastopom, ki jih je zaključila pri 51 letih prav v Tolminu, v prostorih Narodne čitalnice ob sodelovanju domačih glasbenikov.

Rada se je vračala v Tolmin

Slavica Mlakar je s poglobljenim raziskovanjem ugotovila, da je bila Mrakova tiste vrste umetnica, ki ji širni svet in duh svetovljanstva nista zastrla spominov na domači kraj. Svetlolasa, šarmantna in vseskozi skromna se je zavedala svojih korenin in četudi je bila cenjena ter spoštovana primadona v veliki Avstro-Ogrski monarhiji, ji je bilo jasno, da imajo zasluge za njen uspeh predvsem rojaki in družina, ki so zvesto gojili petje.

Maja Klanjšček je še povedala, da se je Mlakarjeva - tako kot raziskovanja življenja in dela operne pevke - lotevala tudi drugih nalog: ”Z jasno vizijo in začrtanimi cilji je 21 let vodila kolektiv glasbene šole. Klenost v Podbrdu rojene 'graparke' ji je marsikdaj prišla prav, najbolj pa takrat, ko je iskala boljše pogoje dela in primerno opremljene prostore za glasbeno dejavnost.” Njen napor se je uresničil z gradnjo nove stavbe za glasbeno šolo, ki so jo v središču Tolmina odprli v začetku leta 2010. Teh sadov ni uspela užiti v vsej polnosti. “Uživamo pa jih učitelji in učenci glasbene šole, za kar smo ji hvaležni. Zato bomo 25. aprila pripravili koncert učiteljev v Slavičin spomin,” napoveduje Klanjškova.

NEVA BLAZETIČ

---