Boljši za kamero

Ben Affleck je že v tretje dokazal, da mu gre vsekakor bolje kot igra od rok režija. Po celovečercih Zbogom punčka in Mestu se je Affleck pod producentskim okriljem Georgea Clooneyja in Granta Heslova podal v najbolj nemirna leta iranske polpretekle zgodovine.

Ben Affleck je že v tretje dokazal, da mu gre vsekakor bolje kot igra od rok režija Foto: Claire Folger
Ben Affleck je že v tretje dokazal, da mu gre vsekakor bolje kot igra od rok režija Foto: Claire Folger

Ben Affleck je na film ovekovečil eno najbolj bizarnih operacij Ameriške obveščevalne službe. Nastal je soliden politični triler Misija Argo.

Teheran, 4. novembra 1979: iranski militantni študentje po izgonu šaha Reze Pahlavija, ki zatočišče kajpak najde v ZDA, vdrejo na ameriško veleposlaništvo in zajamejo več kot 50 ameriških talcev, v zameno zanje pa zahtevajo izdajalca Pahlavija. 50 talcev izpustijo šele leta 1981, nekaj minut za tem, ko se na ameriški predsedniški stolček zavihti Ronald Reagan, ki začne Iran - ta je bil tedaj že v vojni s sosednjim Irakom - zalagati z orožjem. Šestim Američanom pa se v kaosu leta 1979 uspe izmuzniti iz ameriškega veleposlaništva, zatočišče jim ponudi kanadski veleposlanik v Teheranu. Ameriški politični vrh s “strahopetnim” predsednikom Jimmyjem Carterjem na čelu in v sodelovanju z Ameriško obveščevalno službo tri mesece išče način, kako iz Irana spraviti šest prebežnikov, ki bi jih ob prijetju revolucionarna garda krvavo pokončala.

Misija Argo (Argo), ZDA, 2012, režija Ben Affleck, scenarij: Chris Terrio, Joshuah Bearman, igrajo: Ben Affleck, Bryan Cranston, John Goodman, Taylor Schilling, Clea DuVall …, dolžina 120 minut.

Kalvariji ameriške sramote, ki ne zna oziroma noče rešiti svojih talcev, naredi konec Tony Mendez (Ben Affleck), specialist za prevzemanje novih identitet in evakuacije iz kriznih žarišč. Ta jim predstavi tako neverjeten način reševanja, kakršnega se ne bi branil niti Hollywood. Navdahnjen z znanstvenofantastičnim filmom Planet opic predlaga, da se odpravi v Iran kot producent iskat filmske lokacije za znanstvenofantastični film Argo, šesterico ubežnikov pa bi prelevil v filmske delavce, ki bi se nato z njim “neopazno” izmuznili iz države.

Ta operacija je dolgo časa nosila oznako zaupno, Bill Clinton jo je odpečatil šele leta 1997, kaj hitro pa jo je izvohal liberalni in angažirani George Clooney (Marčeve ide, Lahko noč in srečno) in jo v režijo ponudil nekoliko manj “liberalnemu” Afflecku, ki bi si - navkljub nekaj težkim besedam na račun ameriške imperialistične politike -, lahko prihranil patriotsko obarvan konec.

Glede na žanr (triler) so razumljivi številni izmišljeni dodatki v službi napete dramaturgije dogajanja, je pa Affleck vrhunsko zrežiral okupacijo ameriškega veleposlaništva ter končno dejanje operacije - vkrcanje na letalo. Po zelo napetem začetku in koncu Affleck vmes postreže s kratkim, a bizarnim vpogledom v Hollywood konec 70. in začetek 80. let prejšnjega stoletja, ki ga je zajela znanstvenofantastična evforija in kjer je Mendez zlahka našel pajdaše za izmišljeni filmski projekt. Ves Hollywood namreč funkcionira na laži, slišimo v filmu. Affleck pa v celem filmu premore le en izraz, namrščenost in večna zaskrbljenost namreč njegovega obraza ne zapustita niti v farsičnem Hollywoodu. Bomo videli, če je iz njega kaj več igralske bravuroznosti uspelo izvleči Terrencu Mallicku, ki je Afflecku namenil glavno vlogo v svojem najnovejšem filmu To the Wonder.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano