Beti Bricelj v Mestni galeriji Nova Gorica

Ko je likovni kritik Brane Kovič odpiral razstavo slikarke Beti Bricelj, je njeno delo takoj povezal z avantgardo. Avantgarda pa da je vedno povezana z utopično vizijo, ki jo, v teh negotovih časih, še kako potrebujemo. Našli jo bomo v prizadevanjih slikarjev konstruktivistične in geometrijske usmeritve.

Beti Bricelj: Točka pozornosti, akril na les Foto: Klavdija Figelj
Beti Bricelj: Točka pozornosti, akril na les Foto: Klavdija Figelj

NOVA GORICA> Konstruktivizem je del zgodovinske avantgarde, ki ima svoje temelje v znamenitem preobratu na začetku 20. stoletja, ki ga je izvedla ruska avantgarda pod vodstvom Kazimirja Maleviča in več kot očitno odmeva še danes. Bistvo je namreč v tem, kot piše tudi Brane Kovič, da se je z uveljavitvijo suprematizma in konstruktivizma pod vprašaj postavila reprezentacija realnosti, ki je na osnovi znanstvene perspektive vse od renesanse določala upodabljanje vidnega sveta in stvari po mimetičnem modelu. Kaj naj torej slika predstavlja, če ne tistega, kar vidimo?

Obstaja še ena realnost, ki je prav tako legitimna in generira konkretne ter v določenem oziru “idealne” geometrijske oblike, ki so invencija uma in zavestnega konstruiranja čistih vizualnih entitet, pojasnjuje Kovič. Že naslovi slikarskih ciklov Beti Bricelj (Optical, Optične manipulacije, Kalejdoskop iluzij, Optima forma...) pravijo, da naj bi bila tu nekje tudi zaslomba njenih del.

A zanimivo, slikarka sploh ni začela v konstruktivizmu ali kjerkoli na njegovi kasnejši razvojni liniji do geometričnega op-arta, ampak je do njega prišla po velikem ovinku. Preko Avstralije in aboriginske umetnosti. Mlada Postojnčanka je namreč na Visoki strokovni šoli za slikarstvo v Ljubljani napisala diplomo o “prvinah aboriginske umetnosti v abstrakciji treh svetih barv”, potem pa se je študijsko še podala v deželo tam spodaj. In šele, ko je leta 2001 razstavljala na skupinski razstavi v Melbournu, jo je likovni kritik, ki je govoril o nastalih delih, spomnil na optično umetnost in slikarstvo Victorja Vasarelyja in Bridget Riley, ki ju je nato tudi sama začela spoznavati.

Zgodovinska kontinuiteta umetniških opredelitev tega tipa, torej geometrijskih tendenc suprematistične, konstruktivistične in kinetistične provenience vse do programirane in računalniške umetnosti namreč ni linearna in fiksna, ampak je polna vozlišč,” piše Kovič in ponovno spomni, da je bistvo avantgard v tem, da s posegi v resničnost skušajo le-to spremeniti. Posegajo z utopičnimi projekti, ki razpirajo neomejeno polje svobode in imaginacije. Svobode znotraj obstoječega reda. Da, približno tako, kot lahko zaznamo svobodo v matematiki.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano