Beseda je vibracija
Nocoj bo novogoriška pesnica Vida Mokrin - Pauer vodila v raj. Skupaj z glasbo, ki jo je zanjo skomponiral Gregor Strniša, bo namreč v mali dvorani Kulturnega doma izvedla projekt, ki ga je poimenovala enostavno ... Pot v raj.
Vida Mokrin - Pauer Foto: Leo Caharija
Vida Mokrin - Pauer je tista pesnica, ki na javnih branjih izstopa s samozavestnim, vznesenim, glasovno razvejanim - drugačnim nastopom. Je tudi pisateljica, performerka, več let je bila literarna urednica revije Primorska srečanja. Njena literarna malha šteje 16 leposlovnih knjig in dve zvočni knjigi z glasbo. Zadnjo zbirko Jupi za jantar! je izdala letos. Njeno pesniško zbirko Krili v kletki (1997) je revija Mladina označila za najboljši pesniški dogodek leta, v letu 2010 je prejela nagrado Franceta Bevka. Prevodi njenih pesmi so izšli v dvanajstih jezikih v Evropi, ZDA in Južni Ameriki.
Vida Mokrin – Pauer in skladatelj Gregor Strniša za nocoj napovedujeta pesniško-glasbeni koncert “iz polne in bujno popolne svetle, radožive, humorne in kozmične muze. Njuna poezija in glasba, v mičnosti stična, zdravi, nasmeje, začudi, da se ti sreča kar sama ponudi in se ti stvarstvo priljubi.”
> Zakaj Pot v raj?
“Beseda je vibracija. Pomembno je, kakšen pogled na svet je v njej.”
“Vsakdanja družbena realnost je vsak dan hujša za vse več ljudi. Vem pa, da lahko človek deluje in pomaga sebi in drugim, če se usmerja v pozitivno, v tak odnos do sebe in stvarstva, ki slavi in raziskuje čudežnost. Najnaprednejše šole danes vedo, da se učenci lažje učijo, če se ne usmerjajo v iskanje in raziskovanje problemov, pač pa v želeni cilj, razrešitev, v izboljšanje, v dobrobit za čim več ljudi. Na tak način iz njih prihajajo nove ideje in na nove načine spreminjajo stvarnost. Einstein je že rekel, da ne moremo reševati problemov na ravni, na kateri so nastali, ampak je treba razpreti druge poglede, da se lahko pride do rešitev. Zato pot iz pekla v raj!”
> Obljubljate veliko. Humor, radost, užitek, hvaležnost, smeh, ki bodo vzklili iz teme sveta in nas obsijali kot čudež ...
“Brala bom raznolike pesmi, z mnogimi glasovi in ja, ljudje naj bi uživali v valovanju in preskakovanju po množicah svetov. Gre za užitek in svobodo, za smeh. Menim, da s humorjem, različnimi pogledi, mimo obsojanja in nadutosti, ampak z otroškostjo, iskrivostjo, ki je ustvarjalna in neobremenjena, pridemo v čudežnost, v čarobnost, v različne glasove v človeku, v naravo, kozmos. Znanost zdaj ve, da ne obstaja neka zunanja objektivna stvarnost, ki nas določa, ampak da tudi z vsako mislijo in predvsem čustvom vplivamo na celo vesolje. Naš namen je izredno pomemben. Možne so torej fantastične drugačne rešitve, če vemo za svojo moč misli, in predvsem čustev.”
>Odločili ste se, da s seboj na pot v raj vzameta Gregorja Strnišo, glasbenika, komponista, ustanovitelja All Capone Štrajh Tria. Zakaj prav njega?
“Zato, ker je fantastičen svetovni kaliber glasbenika in ker ima izreden smisel za humor. Humor in radost sta tisti dve energiji, ki sta pri vrhu razsvetljenja. Humor pomeni videti stvari z različnih zornih kotov in to osvobaja. Strniša to zna izraziti in meni je čudovit vir navdiha. Njegova glasba me nasmeje in mi daje zanos, energijo.”
> V umetnosti humor ni ravno pogost, kajne?
“Ja, zlasti v zahodni umetnosti, kjer naj bi bil tisti, ki trpi, moralen in zato dragocen in pomemben. V drugih vedenjih, zlasti vzhodnjaških, je sočutje vrednota, ampak ne ujetost v trpljenje, temveč pogled od zgoraj.”
> Izdali ste že dve zvočni knjigi. Kako se zvok in poezija spajata po vaše?
“Že pet let intenzivno delam iz navdiha. Priklicujem ga z raznimi tehnikami, kot so avtohipnoza, meditacije, afirmacije. Ne opisujem vsakdanjosti, ampak kanal, v katerega prihaja tisto, kar želim. Tu se mi poezija sama postavlja v ritem, v zvočnost in igrivost. In s Strniševo glasbo je to čudovito spajanje. Ustvarjati z njim zahteva izjemno koncentracijo in je božansko.”
> Brati poezijo na tiho, zasebno ali poslušati in gledati nastop pesnika?
“Glede javnih branj menim, da so pri večini avtorjev dolgočasna, kot bi imeli strah pred samimi sabo. Če ni čustvene odprtosti tistega, ki bere, potem še tako dobra poezija ne pride na dan.”
“Seveda uživam sama brati in tudi nastopati. Izredno se mi zdi pomembno, kakšno energijo ima poezija, kakšen pogled na svet. Hafisa denimo berem že nekaj let skoraj vsak dan, zato ker mi je vedno nov in mi vedno daje energijo. To je nepojmljivo, kako lahko neko besedilo kar naprej daje energijo. Glede javnih branj pa menim, da so pri večini avtorjev dolgočasna, kot bi imeli strah pred samimi sabo. Če ni čustvene odprtosti tistega, ki bere, potem še tako dobra poezija ne pride na dan. Sama veliko vadim za javne nastope, vodim tudi delavnice za glasno branje literature. Ko berem otrokom, mladim, starim, želim, da iz pesmi, ki so nastale po navdihu, prihajajo ven glasovi in tu so živali, predmeti, erotika, radost, filozofija ... Ogromno glasov.”
> Pravite, da ima beseda zdravilno moč?
“Absolutno. Najprej je bila beseda. Beseda je vibracija. Pomembno je, kakšen pogled na svet je v njej. Zato nekateri razberejo poezijo kot bi brali notno partituro, drugi pač ne in jim jo mora zaigrati pianist.”
>Je besedo potrebno izgovoriti ali zgolj prebrati?
“Boljše je, da se jo prebere na glas in da vključiš telo, pa še koga, da jo/te sliši. Na vsako celico deluje vse, kar slišimo. Podzavest je 96 odstotkov človeka in zato je treba bogatost stvari predstaviti na tak način, da se odpre čudežnost v nas.”
> Saj res, v vašem curriculumu se je k Vidi - pesnici, pisateljici, performerka, predavateljici, urednici, mentorici, voditeljici lit. šol, pridružila še Vida - zdravilka. Novo poslanstvo?
”Dolga zgodba. Zaradi srčnega napada pred leti sem imela doživetje umiranja in to me je napotilo, da sem začela brati poljudnoznanstvene knjige o vesolju, o kvantni fiziki, ki je bajno povezana z duhovnostjo. Cenim in uporabljam uradno medicino, a nekatere bolezni so mi pozdravile modrosti oziroma šele zdravilske tehnike. Naučila sem se jih in z njimi zdravim tudi druge, naj omenim esensko zdravljenje, zdravljenje po Domančićevo, zdravljenje s ponovno povezavo III. stopnja, imam evropsko diplomo za refleksoterapijo.”
> Ali to delovanje prištevate k umetniškemu ustvarjanju?
“To je vse povezano. Ravno to je bistveno v kvantni znanosti, popolna povezava vsega, mimo časa in prostora. Ampak zdraviti s poezijo, to se mi zdi še posebej fantastično. Vidim, da je možno. Na nastopih vidim vzhičene odrasle in otroke, srečne, ker s poezijo na radosten način spoznajo, da so tudi oni super. Zadnjič je neka ženska jokala od sreče.”
KLAVDIJA FIGELJ