petek, 3. februar 2012
Viola Davis (levo) je z vlogo Aibileen Clark v igri za oskarja za najboljšo žensko glavno vlogo
Foto:
Kathryn Stockett
Foto:
KOPER> Polne kinodvorane so predvsem posledica zelo uspešnega romana Služkinje (The Help) Kathryn Stockett, po katerem je film tudi nastal.
Stockettova je roman začela pisati dan po “slovitem” 11. septembru 2001 in je potrebovala dolgih pet let, da je sestavila presunljiv preplet življenjskih zgodb temnopoltih služkinj, ki so zvesto služile in trpele številna rasistična ponižanja belskih družin na postkolonialnem ameriškem jugu.
Služkinje bodo do 6. februarja na ogled v izolskem Art kinu Odeon, 13. februarja jih bodo prikazali v tolminskem Kinogledališču, od 24. do 26. februarja pa še v Kosovelovem domu v Sežani.
Roman se dogaja na začetku 60. let, ko se je začelo prebujati gibanje za državljanske pravice temnopoltih, toda ne v Jacksonu z zvezni državi Misisipi, kjer so bili temnopolti drugorazredni državljani. Ti so živeli v svojih getih in prenašali “drugačne bolezni kot belci”, v filmu omeni ena od najbolj glasnih zagovornic segregacije v Jacksonu. Stockettova si za nekakšen simbol te segregacije zato izbere prav stranišča. Belska gospoda, ki je dala kaj nase, je posebej za služinčad zgradila stranišča, ki so morala biti izven hiše. Marsikatero služkinjo pa je olajšanje na gospodarjevi školjki stalo službe, kar se je zgodilo tudi eni izmed Stockettinih junakinj.
Pisateljica je snov za roman črpala iz lastnega življenja, saj je sama odraščala v Jacksonu, vzgajala pa jo je temnopolta služkinja, ki ji je bila kot mati. Podobno otroštvo je imel tudi režiser SlužkinjTate Taylor, ki je prav tako odraščal v Jacksonu, in je dober prijatelj Stockettove.
Taylor je bil tudi med prvimi, ki je v njenem romanu uzrl velik potencial za filmsko ekranizacijo, in pričel lobirati pri številnih producentih. “To je zgodba najinega otroštva. Resda s Kathryn nisva odraščala kot liki v romanu, saj sva rojena veliko pozneje in sva preživljala otroštvo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Toda najini materi sta bili obe samohranilki in sta morali delati. Bili sta prisiljeni poiskati pomoč pri varstvu in vzgoji otrok. S Kathryn sva tako najini varuški imenovala drugi mami,” je povedal Taylor v nekem intervjuju. Založbe za roman sprva niso izkazovale nobenega zanimanja. Služkinje je Stockettova namreč poslala najmanj 60 založbam.
Nazadnje pa jo je “uslišala” založba Penguin Books, ki si zdaj lahko mane roke. Služkinje so namreč 103 tedne kraljevale na New York Timesovi lestvici najbolj branih književnih del v ZDA. Knjiga je prevedena v 40 jezikov, lani pa so na Mladinski knjigi poskrbeli tudi za slovenski prevod.
Družbeno-politična dimenzija rasizma, preoblečena v intimne zgodbe posameznic, je posebej po godu tudi oskarjevski žiriji, ki svojo politično korektnost še posebej rada izkazuje za nazaj, zato kakšen oskar, tudi “manjšinski” (oskar za stransko vlogo) Služkinjam najverjetneje ne uide.
BILJANA PAVLOVIĆ