Aleksandrinke ganile tudi Trst

V soboto in nedeljo so tržaško gledališče Miela “zasedli” slovenski filmi. Aleksandrinke Metoda Pevca, ki so že na uvodni predstavitvi požele veliko zanimanja, so v nedeljo do solz ganile marsikaterega gledalca.

TRST> V soboto je polna dvorana zelo toplo sprejela celovečerni prvenec Nejca Gazvode Izlet. Navdušenja naslednji dan niso skrivali niti študenti režije srednje in jugovzhodne Evrope, ki so se udeležili javnega pogovora z Gazvodo. V nedeljo zjutraj so se odvrteli še kratkometražni izdelki študentov režije ljubljanske AGRFT, zvečer pa Aleksandrinke Metoda Pevca.

Precejšnje zanimanje pa so Aleksandrinke požele tudi na ponedeljkovi novinarski konferenci. Dokumentarec je najprej predstavila umetniška direktorica Tržaškega filmskega festivala (TFF) Annamaria Percavassi, ki si ga je prvič ogledala na lanskem Festivalu slovenskega filma, in ga nemudoma sprejela v uradni program TFF. S čim jo je tako prepričal? “Film izkazuje zelo močno navezanost na tržaško območje in pripoveduje univerzalno zgodbo o odhodu in iskanju boljšega življenja, ki je tudi danes še kako aktualna in vroča tema,” je povedala Percavassijeva.

“Trst je domovina tega filma”

Za kratek čas pa smo uspeli ujeti tudi Metoda Pevca, ki je sredi snemanja televizijskega filma Vaje v objemu, in ga povprašali glede odziva občinstva na nedeljski projekciji. “Odziv je bil zelo lep, pravzaprav ganljiv, če povem z eno besedo. Dvorana je bila polna in ljudje so se odzvali s prepričljivim aplavzom.”

Aleksandrinkam je namreč prav Trst predstavljal okno v svet in z uvrstitvijo njim posvečenega dokumentarca v festivalski program, se sedaj simbolno vračajo na svoje izhodišče: “Res je. Nekako se mi zdi, da je Trst domovina tega filma, nenazadnje sedaj stojiva nekaj metrov od pomola, ki je bil okno v svet Aleksandrink, čeprav se mi zdi to prelepo zveneča fraza. Trst je bil glavno izhodišče slovenske emigracije, ki je bila žal preštevilna in jo vsi dobro poznamo po mnogih težkih, mučnih zgodbah.”

V šoli ni bil kaj prida

Elena Giuffrida, kuratorka Eastweek programa, ki spodbuja povezovanje med filmskimi akademijami na področju srednje in jugovzhodne Evrope in promovira mlade cineaste, je Nejca Gazvodo in njegov celovečerni prvenec Izlet zasledila na Sarajevskem filmskem festivalu. Na nedeljskem pogovoru je uvodoma dejala, da bi sveže diplomirani režiser v Italiji izjemno težko dobil priložnost posneti celovečerni film. Temu je pritrdil tudi mlad bolgarski študent režije, ki je povedal, da v njegovi domovini za “mladega režiserja” veljajo petdesetletniki. Pohvale večinoma mladega občinstva so kar deževale, največ jih je bilo namenjenih prepričljivim igralcem, glasbi in “nizkoproračunski iznajdljivosti” režiserja. Gazvoda pa je o zametku Izleta iskreno dejal: “Na AGRFT nisem bil preveč uspešen študent, moja študijska kratkometražca nista bila najbolje sprejeta. Vedel pa sem, da imam za svojo kratko zgodbo, ki je bila podlaga Izletu, tri odlične igralce in da bo snemanje filma relativno poceni. Izlet sem naredil tako, kot da je to moj zadnji film, ki ga bom kdajkoli posnel.”

20.000 evrov si je sposodil od očeta, na voljo pa so imeli 14 snemalnih dni, zelo okrnjeno filmsko ekipo, digitalni fotoaparat in skoraj nobene dodatne osvetljave, “da so se igralci in snemalec čim svobodneje gibali,” je dejal Gazvoda. Največ denarja, še dodatnih 80.000 evrov, ki so jih dobili od Filmskega centra, pa so porabili za postprodukcijo, ki je vidno “spolirala” gverilski videz filma. Tudi Gazvodo smo po pogovoru povprašali, kako se mu je zdel odziv občinstva. “Projekcij se običajno ne udeležujem, sem pa imel svoje 'obveščevalce', ki so mi potrdili, da sta bila odziv in aplavz občinstva več kot spodbudna.” Že med pogovorom je Gazvoda sicer omenil, da je med projekcijami svojega filma zelo napet in se neprestano ubada z umestnimi ali neumestnimi reakcijami občinstva, zato se jih raje izogiba. Ni pa skrival navdušenja nad nedeljskim pogovorom, ki je bil po njegovih besedah najboljši doslej.

BILJANA PAVLOVIĆ

---