Abstrakcija z druge strani Atlantika

Koprska galerija Contra je sicer majhno razstavišče, a kljub skromni kvadraturi predstavlja pomembne akterje sodobne umetnosti, ki jih v slovenskem pa tudi širšem prostoru običajno ne srečamo. Tokrat je galerist Malden Bosanac ob pomoči kuratorja Vasje Nagyja zasnoval študijsko razstavo, prostor pa namenil šestim ameriškim slikarjem, ki se posvečajo abstrakciji. Razstava A. Abstr_Action bo odprta do konca junija.

Andrew Masullo med homogene barvne ploskve vstavlja lasten znakovni sistem Foto: Maksimiljana Ipavec
Andrew Masullo med homogene barvne ploskve vstavlja lasten znakovni sistem Foto: Maksimiljana Ipavec

KOPER>Johnathan Lasker (1948), Leslie Wayne (1953), Peter Halley (1953), Andrew Masullo (1957)David Reed (1946) in David Mann (1964) s svojim delom pomembno sooblikujejo trenutno dogajanje v abstraktni umetnosti. Gre za uveljavljene umetnike, ki so s svojimi deli zastopani v pomembnih muzejih in galerijah v domovini pa tudi na starem kontinentu. So izjemno raznoliki in raznorodni; ustvarjajo v različnih tehnikah in uporabljajo različne pristope.

Lasker v svojem delu raziskuje razmerje med gestualnostjo in geometričnim. Njegove čačke in črte, ki se zdijo narejene brez pravega pomena, tvorijo ploskovita telesa, kritika pa opozarja na veliko izpovedno moč njegovih umetniških del. Opus Leslie Wayne lahko umestimo med slikarstvo in kiparstvo. Umetnica namreč slike gradi iz barvnih plasti in nanosov, v katere, preden se posušijo, vrezuje, jih dolbe, prepogiba in guba ter tako doseže učinek raznobarvnega telesa z razgibano povrhnjico. In četudi njena dela kljub “dramatičnemu” postopku delujejo mehko in poetično, kaj takega ni mogoče zapisati o Halleyjevih slikah, ki s strogimi oblikami in ploskvami dajejo vtis arhitekturnega organizma. Komunikacijo med slikovnimi elementi poudarijo hipnotične, žive in utripajoče barve, ki gledalca spomnijo na svetlobne zaslone. Gibanje gledalčevo oko zazna tudi na Reedovih podolgovatih slikah. Te vzbujajo občutek filmskega pogleda, ki teče v določeno smer, tako kot se iz slike v sliko ponavlja poteza, kar ustvarja vtis privida oziroma sestavljene slike. Mann svoj pogled usmerja v mikrobiološke pojave in astronomske prizore, platna pa zapolnjuje z utripajočimi oblikami, ki se bodisi krčijo ali širijo. Masullo, ki sicer trdi, da ne slika abstraktnih slik, platna zapolnjuje z najrazličnejšimi oblikami, denimo vzorci, podobnimi črkam, s črtami, figurami ... Likovni prostor gradi ploskovito, njegovo eksperimentiranje s čistimi barvami pa za posamezno sliko traja tudi po več let.

Vsi prihajajo iz Združenih držav Amerike, kar pa ne preseneča, saj gre pravzaprav za domovino te umetnostne zvrsti. ZDA so se na zemljevid abstraktne umetnosti vpisale z velikimi mojstri sredi minulega stoletja. “Znano je, da je bil vzpon takratnih umetnikov politično motoviran, vendar je za njihov pristop vseeno značilen prostor nastanka - stran od starega, evro-azijskega sveta. Tudi sodobni umetniki, ki prihajajo s celine onkraj Atlantskega oceana, niso v enaki meri obremenjeni z umetnostno tradicijo kot njihovi kolegi s te strani,” v besedilu k razstavi zapiše umetnostni zgodovinar Vasja Nagy, ki meni, da prav zaradi odmaknjenosti od starega sveta in njegove tradicije lahko dosežke “stare” umetnosti interpretirajo veliko svobodneje.

Četudi se izbrani slikarji na razstavi v Contri ne predstavljajo s svojimi najbolj reprezentativnimi deli, pa ji to ne jemlje teže. A. Abstr_Action namreč predstavlja referenčne, vplivne in pomembne avtorje ter obenem prinaša dragocen vpogled v aktualno dogajanje v sodobnem abstraktnem slikarstvu.

MI


Najbolj brano