“Umetnost mi pomaga živeti”

Anita Kravos je že zvezda. Pusti se čakati, rada se fotografira in popolnoma oživi šele, ko stopi pod soj luči na odrskih deskah. Včeraj je bila gostja novogoriške gimnazije, kjer so predstavljali čezmejno gledališko delavnico.

NOVA GORICA > Anita Kravos je igralka, ki je ta hip najbolj znana po tem, da je odigrala stransko vlogo v filmu, ki je letos prejel oskarja za najboljši tujejezični film ter, evropsko filmsko nagrado za najboljši film in zlati globus za najboljši tujejezični film. Gre za celovečerni film Neskončna lepota (La grande bellezza) Paola Sorrentina, v katerem je Anita nastopila kot umetnica Talie Concept. Mnogi pa se je spominjamo predvsem iz celovečerca Dvigni glavo (Alza la testa, 2009), filma Allesandra Angelinija, v katerem je nastopila ob slavnem Sergiu Castellittu. V tem filmu, ki so ga snemali tudi na Goriškem (med drugim v šempetrski cerkvi), je odlično odigrala vlogo travestita in bila tudi nagrajena z nagrado L.A.R.A.

Anita Kravos (1974), diplomantka gledališke akademije v Moskvi, je rojena v Trstu, precej časa pa je živela v Sovodnjah ob Soči ter se tam srečala s prvimi gledališkimi izkušnjami. Kot je dejala včeraj na srečanju z mladimi gledališčniki iz Slovenije in Italije, so ji takšne in drugačne pobude zelo pomembne. “Tudi sama sem že kot deklica sodelovala v gledaliških delavnicah Valterja Mramorja in menim, da so izkušnje, ki jih človek dobi kot otrok, pomembnejše od kasnejših. Podpiram obmejne projekte, ki združujejo narode, še posebej tiste projekte, ki so povezani z umetnostjo. Biti povezani z umetnostjo pomeni biti povezani z lepoto in prav letošnje leto je očitno leto'velike lepote'.”

Na vprašanje, kaj je zanjo lepota, odgovarja, da je to gledališče, umetnost, slikarstvo. “Lepota je, ko vidim neko umetniško delo, sliko ali gledališko predstavo in se ob njem počutim fizično lažje. Umetnost mi pomaga živeti,” pravi Anita, o kateri smo mediji kot o prvi Slovenki, ki je prejela to prestižno filmsko nagrado, precejpisali ob nedavni podelitvi oskarjev. “Seveda ste lahko ponosni name, saj sem tudi Slovenka! Rojena sem v Trstu, živela sem v Sovodnjah ob Soči, moje korenine so seveda tudi v Sloveniji. Pred petimi leti smo z Borisom Palčičem snemali film v Ljubljani, kjer mi je bilo zelo všeč, ” pravi igralka s pravim imenom Antonella Cerminara, ki si je izbrala slovensko umetniško ime po svoji mami Ani Kravos.

In kako ji je bilo všeč na snemanju Neskončne lepote? “Zelo lepo. Kar je prišlo kasneje, pa je bilo tako rekoč nemogoče, saj si z režiserjem nismo mogli predstavljati, da bomo prejeli zlati globus, kaj šele oskarja.” pravi Anita, trenutno polna energije, ki se rada tudi pošali: “Oskar me drži gor, bi rekla moja nona!” Za prihodnost si želi, da bi lahko vstopila tudi v projekte ameriške filmske industrije.

Anita si je včeraj ogledala predstavo in se o vibracijah na odru pogovarjala z mladimi iz Slovenije in Italije, ki so sodelovali na čezmejni gledališki delavnici T Studios. Obravnavali so tri gledališke avtorje, Shakespearja, Becketta in Pirandella, ter skupaj z mentorjema, tržaškim igralcem Lorenzom Acquavivo in tržaškim režiserjem Davidom Del Deganom, postavili končno uprizoritev. Projekt je izved-lo društvo Itinerari Arti Visive v sodelovanju s Pokrajinskim forumom mladih in z občinami Gradišče ob Soči, Gradež in Gorica.

KLAVDIJA FIGELJ

---