“To je naš trenutek vidnosti”

Od prihodnje srede, 20. novembra, do nedelje, 24. novembra, bodo slovenska knjiga in vse, kar je z njo povezano, kraljevali na že 29. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Kako pomembna je udeležba na osrednjem slovenskem knjižnem dogodku in s kako knjižno bero prihajajo v prestolnico, smo povprašali tudi nekaj primorskih založb, med katerimi so vnovič najštevilčnejše zamejske.

LJUBLJANA > “Ne glede na to, kako si predstavljamo enotni slovenski kulturni prostor, smo vsekakor na robu. Informacije o nas in našem delovanju običajno ne prodrejo do Ljubljane. Zato je sejem za nas bistven. Letos se, mislim da že desetič, slovenske založbe v Italiji predstavljamo skupaj - z izjemo Goriške Mohorjeve družbe, tokrat same - kar je za nas pomeni trenutek vidnosti. Omogoča nam neposreden stik tako s slovenskimi mediji kakor z bralci,” poudarja urednica tržaške Mladike Nadia Roncelli.

Sejem je zanje tudi trenutek za svojevrsten obračun delovanja v preteklem obdobju - “od sejma do sejma”. Tokrat pripravljajo dva večja dogodka: na otvoritveni dan bodo gostili Borisa Pahorja, čigar zbirka zapisov In mimo je šelspomin je nedavno izšla pri njihovi založbi, v Debatni kavarni pa bosta med štirimi gosti tudi avtorja mlajše generacije - goriški pesnik David Bandelj in tržaški režiser Igor Pison, ki bo v kratkem izdal knjigo kratkih zgodb. Pri Mladiki so ponosni tudi na roman Alojza RebulePred poslednjim dnevom in pesniško zbirko Irene Žerjal.

Sejem je priložnost

Tudi Martina Kofol, odgovorna urednica Založbe tržaškega tiska (ZZT) pravi, da je udeležba na sejmu zelo pomembna: “To je edina prava priložnost, da se prikažemo Sloveniji. To je naša izložba - edini kraj, kjer nam zares prisluhnejo in smo zares vidni.” Na sejmu bodo med drugim predstavili zbirko zgodb Po koncu začetek, ki je plod istoimenskega literarnega natečaja in služi tudi kot promocija novih avtorjev. Med pesniškimi zbirkami posebej poudarjajo knjigo Marka KravosaSol na jezik/Sale sulla lingua, ki je opremljena z grafikami Avgusta Černigoja; zanjo upajo, da jo bo opazila tudi komisija za najlepšo slovensko knjigo. Pri ZZT začenjajo tudi novo serijo dvojezičnih pravljic, primernih tako za otroke kot za odrasle, med katerimi bo prva Sinjerdeča, “iniciacijska zgodba, za deklice, mame in njihove prijateljice”. V sodelovanju z idrijskim Muzejem premogovništva bo založba izdala strip o škratu Perkmandeljcu. Veliko stavijo tudi na ponatise, med katerimi še vedno kraljujejo vodnik Kako lep je Trst, Blagor ženskamAlenke Rebula in Misliti s telesomJaderja Tolje in Francesce Speciani. Na skupni tiskovni konferenci in nato še na sejmu se bosta predstavili tudi Zadruga Novi Matajur in Goriška Mohorjeva družba.

“Sejem je za našo založbo priložnost, da se morda predstavi tudi javnosti, ki se z nami manjkrat srečuje, saj smo versko usmerjena založba. In doslej se je udeležba izkazala za posrečeno, saj so ljudje veseli, da se srečajo s knjigami, ki jih morda manj poznajo,” poudarja Božo Rustja, urednik založbe Ognjišče, ki ima sedež v Kopru. Med številnimi otroškimi knjigami, ki so v njihovem programu, se posebej veselijo knjige Berte Golob z ilustracijami likovne pedagoginje Silve KarimSvetniki sveti svetilniki. V teh dneh bosta izšli tudi knjigi priljubljenega duhovnega pisatelja Anselma GrünaTi si moj angel in Želim ti božičnega angela, Rustja, avtor več knjig za otroke in odrasle, pa bo izdal svoje Zgodbe za advent in božič, ki prinašajo sodobnejše vsebine, med drugim so usmerjene tudi proti predbožičnemu potrošništvu. Posebna pa je knjiga Tolminca Leona Oblaka, priznanega avtorja besedil za popevke, ki je v stotih sonetih ubesedil sto svetnikov. Med novostmi je še knjiga Kdaj imam god?Simona Lenarčiča, v kateri je avtor tudi “modernim” imenom poiskal svetnike.

Več kakor knjižna razprodaja

Koprčanka Ingrid Celestina je na knjižnem sejmu v trojni vlogi: je predsednica združenja knjigotržcev ter vodja koprske knjigarne in založbe Libris. Letos bo prvič v sklopu knjižnega sejma tudi knjigotrška akademija, ki je sicer doslej potekala samostojno v drugem terminu. “Sejem naj bi za knjigotržce in založnike predstavljal tudi prostor, kjer se srečuje strokovna javnost. Ta vidik se mi zdi pomemben, zato da torej sejem ni zgolj nekakšna razprodaja knjig. Tu naj bi se seznanjali tudi z novostmi na knjižnem trgu, z novimi trendi v knjigotrštvu in drugim. Založniki si pa seveda želijo predvsem velike prodaje knjig, s tem da jih z velikimi popusti pravzaprav razprodajajo,” poudarja Celestina. Založba Libris je majhna založba, zato se v letih, ko nima večje knjižne produkcije, na stojnici pridruži kateri drugi založbi, letos se je Viharniku. “V knjigarnah ne moremo ponuditi takih popustov, kot jih založniki lahko na sejmu. Zakon o enotni ceni knjige naj bi znesek popustov za nove knjige na knjižnih sejmih sicer omejil, a ljubljanskim knjigarnam se v času sejma prodaja prav nič ne poveča,” pravi Celestina, ki velik pomen na sejmu pripisuje številnim spremljevalnim, izobraževalnim dogodkom.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---